V Ljubljani so se 11. septembra 2013 sešli člani skupščine Javnega holdinga Ljubljana, Sveta ustanoviteljev javnih podjetij in Sveta RCERO Ljubljana.

Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana so potrdili rebalans poslovnega načrta Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija za leto 2013, sprejeli poročilo o polletnem poslovanju Javnega holdinga in družb v skupini ter soglašali s pripojitvijo družbe TE-TOL k Javnemu podjetju Energetika Ljubljana. V nadaljevanju seje so imenovali tri člane nadzornega sveta Javnega holdinga Ljubljana, ki zastopajo primestne občine.
Člani Sveta ustanoviteljev in Sveta RCERO Ljubljana so se na seji seznanili s poročilom o stanju projekta RCERO Ljubljana.

Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija je pripravilo rebalans poslovnega načrta, ki je posledica dejanskih sprememb v zadnjih mesecih. Ključni razlog je vključitev dodatnih projektov za izvedbo nujnih sočasnih obnov vodovoda in kanalizacije ter zamik nekaterih naložb v leto 2014. Rebalansiran naložbeni načrt za leto 2013 je ovrednoten na 10,97 mio EUR. Družbeniki so predlagani rebalans družbe potrdili. V nadaljevanju so sprejeli poročilo o polletnem poslovanju Javnega holdinga Ljubljana in družb v skupini, od katerih so pozitivno poslovale družbe JP Vodovod-Kanalizacija v višini 240.111 EUR, Energetika Ljubljana v višini 5.624.800 EUR in TE-TOL v višini 383.047 EUR. Negativni rezultat sta beležili družbi Snaga v višini 185.310 EUR in LPP v višini 225.351 EUR. Družba Javni holding Ljubljana je zabeležila rezultat v višini 2.031.908 EUR. Čisti poslovni izid Javnega holdinga je pozitiven, zaradi pozitivnega učinka nakazila dobička družbe VO-KA v višini 2.000.000 EUR. Negativno vplivajo slabitve naložb zaradi izgube družb LPP in Snaga. Že dalj časa potekajo aktivnosti v zvezi z iskanjem sinergij družb Energetika Ljubljana in TE-TOL, zato je vodstvo obeh družb, v sodelovanju z Javnim holdingom, pripravilo predlog pripojitve družbe TE-TOL k Javnemu podjetju Energetika Ljubljana z dnem 1.1.2014. Družbeniki so s predlogom soglašali. Ob zaključku seje so člani skupščine za mandatno dobo dveh let imenovali nove tri člane nadzornega sveta Javnega holdinga Ljubljana, ki zastopajo primestne občine. Njihov mandat, po sklepu skupščine iz leta 2011, traja 2 leti in začne veljati 16. decembra 2013. Mandat ostalih članov nadzornega sveta je 4 leta in se zaključi decembra 2015.

V nadaljevanju je zasedal tudi Svet ustanoviteljev in Svet RCERO Ljubljana. V Svet RCERO je vključenih 17 občin, in sicer občine Ljubljana, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Medvode, Škofljica, Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče in Vodice.

Člani Sveta RCERO Ljubljana so se seznanili z aktivnostmi na projektu RCERO Ljubljana in okvirnim terminskim načrtom izgradnje objektov za predelavo odpadkov v okviru projekta RCERO Ljubljana, v katerega je vključenih že skoraj 700.000 prebivalcev.

Izvajalec del, Strabag AG in Strabag Umweltanlagen GmbH, je z deli začel oktobra 2012. Porušili so staro avtopralnico in objekt za skladišče nevarnih gospodinjskih odpadkov, odstranili del ceste in izvedli predobremenitve terena. Pred dvema mesecema so dokončali gradnjo nadomestnih objektov – pralnice tovornjakov s periščem težke mehanizacije in skladišča nevarnih frakcij odpadkov. Oba objekta že imata uporabno dovoljenje in sta v uporabi za potrebe odlagališča in zbiranje odpadkov.

Junija 2013 je bila na Agencijo RS za okolje ARSO predana vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja (OVS) in za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) Odlagališča Barje zaradi gradnje novih objektov.

V okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana z objekti za obdelavo odpadkov (MBO) poteka javna razgrnitev dokumentacije, in sicer od 9. septembra 2013 do 8. oktobra 2013 na sedežu Agencije RS za okolje.

Svet RCERO Ljubljana se je seznanil tudi s potencialnimi nevarnostmi, ki grozijo projektu pri tehnični izvedbi. Resna grožnja projektu je spreminjanje okoljske zakonodaje v okviru ministrstva za kmetijstvo in okolje – na primer Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Predpis, ki je še v pripravi, namreč uvaja določene zahteve, ki so tehnološko neizvedljive in pogodbeno nedogovorjene ter v nasprotju s prakso preostalih držav članic EU.

Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.