Družbeniki so na seji skupščine Javnega holdinga Ljubljana potrdili poslovne načrte Javnega holdinga Ljubljana in javnih podjetij Energetika Ljubljana, Vodovod-Kanalizacija, Snaga in Ljubljanski potniški promet za leto 2017. Iz sprejetih načrtov izhaja, da tako Javni holding Ljubljana kot družbe v skupni v letu 2017 načrtujejo pozitivno poslovanje, z izjemo družbe Snaga, ki sicer načrtuje izgubo, vendar pa se pospešeno vodijo dogovori z drugimi občinami, s pristopom katerih bodo zapolnjene še proste kapacitete in dosežena polna izkoriščenost kapacitet v RCERO Ljubljana. Ocenjuje se, da izgube na dejavnosti obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ne bo, ko bodo vozile odpadke v RCERO Ljubljana vse občine, ki so sklenile pogodbe o pristopu v RCERO Ljubljana oziroma nekatere dodatne občine, s katerimi še potekajo dogovori.

Za družbo Snaga je bilo leto 2016 v marsičem prelomno, saj se je zaključila gradnja in pričelo poskusno obratovanje največjega okoljskega kohezijskega projekta v Sloveniji - Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO). Javni holding Ljubljana v letu 2017 načrtuje dobiček v višini 318 tisoč EUR, družba Vodovod-Kanalizacija dobiček v višini 448 tisoč EUR, Energetika Ljubljana dobiček v višini 272 tisoč EUR in družba LPP dobiček v višini 163 tisoč EUR.

Družbe v skupini Javnega holdinga Ljubljana v letu 2017 načrtujejo v investicijske projekte vložiti 38,4 mio EUR lastnih sredstev in izvesti za 5,2 mio EUR investicij s sredstvi lokalnih skupnosti. Največ lastnih sredstev bo za investicije v letu 2017 namenila Energetika Ljubljana, in sicer v višini 17,7 mio EUR, družba JP Vodovod-Kanalizacija bo investicijam namenila 12,4 mio EUR, Snaga 5,8 mio EUR, Ljubljanski potniški promet 2,2 mio EUR in Javni holding 0,3 mio EUR.

Družba Vodovod-Kanalizacija je za leto 2017 predvidela 10,7 mio EUR za obnove in nadomestitve oskrbnih sistemov in 1,7 mio EUR za razvojne projekte. Družba aktivno sodeluje v okviru kohezijskega projekta za zaščito podtalnice Ljubljanskega polja, ki ima glede na obseg status Veliki projekt, za katerega se pridobiva odobritev s strani Evropske komisije. Odločitev Evropske komisije se pričakuje v začetku leta 2017. V okviru tega projekta bo v prihodnjih letih predvidoma zgrajeno več kot 131 km kanalizacije v Mestni občini Ljubljana, občini Medvode in občini Vodice s pripadajočimi objekti (črpališča, zadrževalni bazen)  ter III. faza centralne čistilne naprave Ljubljana. Vzporedno s slednjim, se bo sočasno izvajala tudi obnova vodovoda, kjer bo to potrebno. Zaradi velikega obsega projekta se bodo vse aktivnosti izvajale tudi v letih 2018 do 2020.

Za obnove in nadomestitve družba Energetika Ljubljana v letu 2017 načrtuje porabo 11,4 mio EUR sredstev, od tega glavnino za obnove energetskih virov in omrežij. Obsežne obnove na proizvodnih virih so nujne zaradi starosti naprav in okoljskih omejitev. Za razvojne projekte družba načrtuje 6,3 mio EUR, pri čemer na področju energetskih virov poteka projekt postavitve nadomestnega vira za blok 1 in 2, ki predvidoma po letu 2020 ne bosta več v obratovanju. V skladu s strategijo razvoja se bodo nadaljevale aktivnosti na projektu visoko učinkovite soproizvodnje s plinsko parno enoto. Projekt bo omogočil nadaljevanje visoko učinkovite soproizvodnje v enoti TE-TOL ob upoštevanju zahtev za učinkovito rabo primarnih energentov.
Večji obseg gradnje distribucijskega omrežja zemeljskega plina Energetika Ljubljana načrtuje na območju občine Grosuplje. Začasno, dokler ne bo izvedena povezava na obstoječe plinovodno omrežje na območju občine Škofljica, je predvidena oskrba objektov iz skladišča utekočinjenega zemeljskega plina. V letu 2017 je predvidena tudi postavitev tretje polnilnice goriva CNG ob Letališki cesti.
 
Za investicije v obnove in nadomestitve v letu 2017 načrtuje Snaga 3,3 mio EUR, ter 2,5 mio EUR za vlaganja v razvoj. Začetek poskusnega obratovanja RCERO v letu 2016 je močno vplival na poslovne procese družbe Snaga. Z rednim obratovanjem v upravljanju družbe Snaga bo RCERO pričel predvidoma v marcu 2017. S poslovnim načrtom 2017 Snaga vstopa v zahtevno obdobje svojega poslovanja, stroškovna učinkovitost družbe bo v veliki meri odvisna tudi od zunanjih dejavnikov, kot so cene prevzema produktov iz obdelave komunalnih odpadkov in zagotovitev zadostnih količin odpadkov, zato družbo pri uresničevanju teh odločitev in aktivnosti čaka veliko novih izzivov. Zaradi ekonomike poslovanja na eni strani in usmeritve, da ostanejo cene storitev ravnanja z odpadki na dosedanji ravni tudi v letu 2017, je predvideno, da bo Snaga ekonomsko vrzel zapolnjevala z dodatnimi količinami sprejetih odpadkov iz drugih občin v državi. 

Družba Ljubljanski potniški promet bo v letu 2017 nadaljevala z uvajanjem integriranega javnega prevoza potnikov (IJPP), ki je bil vzpostavljen septembra 2016 z uvedbo enotne šolske vozovnice in zagotavlja združevanje mestnega, medkrajevnega in železniškega prevoza potnikov. Po končanem testnem obratovanju dejavnosti prevozov na klic z električnimi osebnimi vozili, družba načrtuje širjenje te dejavnosti na linijah  v nočnem času in na linijah, kjer je malo potnikov. Za investicije v obnove in nadomestitve v letu 2017 družba LPP načrtuje 2,2 mio EUR sredstev za nabavo ustrezne opreme za zmanjšanje emisij škodljivih snovi ter sodobnih avtobusov na čistejša goriva. 

Ob koncu seje so se družbeniki seznanili tudi z informacijo o poslovanju za obdobje januar-november 2016 in oceno poslovanja družb v skupini Javnega holdinga Ljubljana za leto 2016. Ocenjuje se, da bodo vse družbe, z izjemo družbe Snaga, poslovno leto 2016 zaključile s pozitivnim poslovim rezultatom.

Skupščini je sledila seja Sveta ustanoviteljev na kateri so člani sprejeli Program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2017, ki ga je pripravila družba JP Vodovod-Kanalizacija in Program ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2017, ki ga je v obravnavo predložila družba Snaga Javno podjetje. Snaga je od članov Sveta ustanoviteljev prejela tudi pooblastilo za izvajanje Dogovora o medkomunalnem sodelovanju na področju ravnanja z odpadki, ki poteka med mestom Dunaj in Ljubljana. Dogovor ureja prevzem odpadkov vrste Lahka frakcija, nastalih v RCERO Ljubljana, in njihovo termično obdelavo v razpoložljivih kapacitetah na Dunaju ter vsebuje zgolj pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri obdelavi odpadkov in ne doseganje dobička, saj obe pogodbeni stranki v več kot 80 % poslujeta v javnem interesu.

V nadaljevanju so člani Sveta ustanoviteljev pooblastili župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića za podpis Pogodbe o pristopu občin Šenčur, Preddvor, Jezersko, Naklo in Mestne občine Kranj k skupnemu ravnanju z odpadki v RCERO Ljubljana. S podpisom pogodbe se občine dogovorijo, da bodo zbrani mešani in biorazgradljivi odpadki od januarja 2017 prevzeti in obdelani v RCERO Ljubljana.

Ob koncu seje so vsi člani Sveta ustanoviteljev podpisali pismo Vladi Republike Slovenije, v katerem Vlado pozivajo, da Ministrstvu za okolje in prostor naloži, da v najkrajšem možnem času preveri vse podzakonske predpise s področja ravnanja z odpadki in jih ustrezno popravi in dopolni, na način, da bo področje ravnanja z odpadki po več letih sistemsko in celovito urejeno. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč na občine, ki so v svojih odlokih o gospodarski javni službi obdelave komunalnih odpadkov podelile koncesijo Snagi d.o.o., kot upravljavcu RCERO v okviru nadzorstvene pravice, naslovilo opozorilo o neskladnosti Odlokov z Ustavo in zakonom ter jih pozvalo k odpravi le teh v roku 4 mesecev.

Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.