16. decembra 2015 so se sešli družbeniki Javnega holdinga Ljubljana, ki so sprejeli poslovne in investicijske načrte Javnega holdinga Ljubljana in družb v skupini za leto 2016 in se seznanili z informacijo o poslovanju za obdobje januar–november 2015 ter oceno poslovanja do konca leta.

Družbeniki so na seji skupščine Javnega holdinga Ljubljana potrdili poslovne načrte Javnega holdinga in javnih podjetij Energetika Ljubljana, Vodovod-Kanalizacija, Snaga in Ljubljanski potniški promet za leto 2016. Iz sprejetih načrtov izhaja, da tako Javni holding Ljubljana kot družbe v skupini v letu 2016 načrtujejo pozitivno poslovanje, razen družbe Snaga, za katero je leto 2016 v marsičem prelomno, saj je novembra letos začel poskusno obratovati Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO). Družbe v skupini Javnega holdinga Ljubljana v letu 2016 načrtujejo v investicijske projekte vložiti 47,2 mio EUR lastnih sredstev in izvesti za 20,6 mio EUR investicij s sredstvi lokalnih skupnosti. Največ lastnih sredstev bo za investicije v letu 2016 namenila Energetika Ljubljana v višini 19,4 mio EUR, družba LPP je 12,6 mio EUR predvidela za nakup 30 novih avtobusov in druge investicije, družba JP Vodovod-Kanalizacija bo za naložbe namenila 10,4 mio EUR, družba Snaga pa 4,3 mio EUR.

Družba JP Vodovod-Kanalizacija načrtuje 8,2 mio EUR nameniti za obnove in posodobitve oskrbnih sistemov, 2,2 mio EUR pa za razvojne projekte. Intenzivne aktivnosti so v letu 2016 načrtovane na kohezijskem projektu za ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnikov Ljubljanskega polja in Barja. Ta pomembna okoljska investicija je bila prvotno razdeljena v več samostojnih projektov. V letu 2015 so se zgodile bistvene spremembe, in sicer, da sta se dva velika kohezijska projekta (izgradnja III. faze CČN Ljubljana in izgradnja povezovalnega kanala C0 med občinami Medvode, Vodice in Ljubljana) združila v en velik skupni projekt, temu pa se je dodalo še projekt dograditve kanalizacije v aglomeracijah v Mestni občini Ljubljana. V letu 2016 se pričakuje odločba za dodelitev kohezijskih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020 in začetek del na skupnem kohezijskem projektu, ki je ocenjen na 116 mio EUR.

Energetika Ljubljana bo v naložbe za potrebe visoke zanesljivosti obratovanja proizvodnih virov in distribucijskih omrežij daljinskega ogrevanja in zemeljskega plina ter za potrebe razvoja in povečevanja izkoriščenosti omrežij prihodnje leto namenila 19,3 mio evrov - od tega 12,2 mio za obnove in nadomestitve ter 7,1 mio za razvoj. Iz daljinskih sistemov oskrbe s toploto in zemeljskim plinom se danes ogreva približno 74 odstotkov stanovanj v Mestni občini Ljubljana, cilj družbe pa je ta delež do leta 2024 preko zgoščevanja in širitve omrežij povečati na 80 odstotkov. Družba bo nadaljevala tudi z rekonstrukcijami obstoječih kotlovnic, predvsem v sosednjih občinah, in sicer z nadomeščanjem goriva ELKO z zemeljskim plinom. V skladu z razvojno strategijo se bodo v letu 2016 začele intenzivne aktivnosti tudi na projektu visoko učinkovite soproizvodnje s plinsko parno enoto (PPE-TOL).

Energetika Ljubljana bo tudi v prihodnje izvajala ukrepe za spodbujanje okolju prijaznega prometa s pospeševanjem uporabe stisnjenega zemeljskega plina (CNG oz. metana). Obstoječi javni polnilnici, katere kapaciteta se bo ponovno povečala, se bosta pridružili še dve novi javni polnilnici za vozila na metan, in sicer na P+R Dolgi most in pri bencinskem servisu E.Leclerc. 

Eden od ključnih ciljev Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) je, s člani konzorcija Slovenskimi železnicami – potniški promet, Prometnim inštitutom Ljubljana in Javnim podjetjem za mestni potniški promet MARPROM, do septembra 2016 vzpostaviti integrirani javni prevoz potnikov (IJPP). Od vzpostavitve se pričakuje večji delež potovanj iz okoliških mest in krajev v Ljubljano ter posledično večjo uporabo mestnega prometa v sami Ljubljani, saj bodo uporabniki  pridobili enotno vozovnico, nižjo ceno prevoza in večjo ponudbo avtobusov. Poleg povečanega števila uporabnikov javnega prevoza se pričakuje tudi vključitev mestnega prometa, ki se izvaja kot obvezna javna gospodarska služba, v shemo sofinanciranja s strani države oziroma upravljavca IJPP.

V letu 2016 bo LPP kupil 30 zgibnih avtobusov na stisnjen zemeljski plin (metan oziroma CNG) in s tem dosegel povprečno starost voznega parka 8 let in 9 mesecev. Ta pridobitev je pomembna tako iz okoljskega vidika kot tudi z vidika zadovoljstva uporabnikov. K čistejšemu okolju bo pripomogel tudi nov električni vlakec, ki bo v centru Ljubljane nadomestil starega na dizel.

Novembra 2015 je začel poskusno obratovati Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki pomembno spreminja masne in finančne tokove Snage in tudi širše regije. Z začetkom poskusnega obratovanja se je končalo desetletno obdobje gradnje objekta v skupni vrednosti 127 milijonov evrov, ki je bil financiran s sredstvi kohezijskega sklala EU, sredstvi državnega proračuna in sredstvi občinskih proračunov ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Z zagonom objektov in naprav, ki zadostujejo vsem nacionalnim okoljskim standardom in zahtevam Evropske komisije in v katerih bo skupne cilje pri trajnostnem ravnanju s  komunalnimi odpadki uresničevalo 37 občin, Snaga širi svojo dejavnost na območja novih občin. Zaradi vsega naštetega bo leto 2016 za Snago prelomno.

Snaga bo storitve predelave mešanih komunalnih odpadkov in biorazgradljivih odpadkov izvajala za približno 650 tisoč prebivalcev oziroma tretjino Slovenije. Poseben izziv bo nedvomno tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja ustreznih mehanizmov in logistike za podporo usklajevanja različnih interesov tako velikega števila občin.

Prav tako so družbeniki podali soglasje družbi Energetika Ljubljana k sklenitvi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice za plinovode in vročevode z lastnikom zemljišč Mestno občino Ljubljana, in sicer za denarno nadomestilo v višini 1.555.800 EUR za obdobje 99 let. Na podlagi podeljene stavbne pravice bo družba Energetika Ljubljana na zemljiščih Mestne občine Ljubljana imela pravico lastninskega razpolaganja z navedeno infrastrukturo in pravico graditi za potrebe obratovanja in opravljanja svoje dejavnosti.

Ob zaključku skupščine so se družbeniki seznanili še z informacijo o poslovanju za obdobje januar–november 2015 in oceno poslovanja do konca leta, iz katere izhaja, da bodo poslovno leto 2015 vse družbe v skupini zaključile s pozitivnim rezultatom.

Skupščini je sledila seja Sveta ustanoviteljev, na kateri so člani sprejeli Program ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2016 in soglašali s predlogom za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice. Zbiranje odpadkov se bo izvajalo na podlagi neposredno podeljene koncesije. Svet ustanoviteljev je podal tudi soglasje za zadolžitev javnega podjetja Energetika Ljubljana in Ljubljanski potniški promet.

Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.