Na današnji slavnosti seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana v počastitev praznika Ljubljane v spomin na osvoboditev Ljubljane 9. maja 1945, dan miru, mednarodni dan zmage nad fašizmom in dan Evrope, je župan Zoran Janković podelil najvišja priznanja mesta Ljubljana.

Naziv častni meščan Ljubljane sta prejela dr. France Bučar in Miran Goslar; nagrado mesta Ljubljana sta dobila slikar in grafik Rudi Španzel ter Društvo SOS telefon za ženske in otroke, prejemniki plaket mesta Ljubljana pa so: Barbara Rogelj, dr. Milutin Pavlović, uredništvo Radia Kaos in prostovoljno gasilsko društvo Podutik Glince. Več

Župan je v svojem slavnostnem govoru povedal: »Vesel in ponosen sem, da vas lahko v počastitev mestnega praznika - Dneva Ljubljane, ki ga delimo z Dnevom Evrope, pozdravim "na vrhu Ljubljane" - v prazničnem vzdušju prelepega Ljubljanskega gradu, ki bdi nad mestom Heroj.

Danes se spominjamo pogumnih, drznih in častnih dejanj, ki so pomembno zaznamovala našo zgodovino. Dejanj, ki sta jih vodili ljubezen do domovine in želja po svobodi. Naši bratje in sestre, očetje in matere, stari starši in prijatelji so v obdobju, ko bi se bilo preprosteje predati, izbrali težjo pot, se odločno postavili po robu okupatorju, častno in vztrajno bíli boj za svobodo ter 9. maja 1945 s skupnimi močmi dokončno premagali Žico in osvobodili Ljubljano.

Pri zgodovini je zmeraj tako, da piše lepe in tudi manj lepe strani življenja, tako veselje kot žalost, srečo in trpljenje, zmage in poraze. Naj nam je všeč ali ne, pa je zgodovina ena sama, zato je ne spreminjajmo ali potvarjajmo – sprejmimo jo in z obeleževanjem praznikov, kot ga 9. maja slavi Ljubljana, tudi mlajše generacije spomnimo na mejnike preteklosti, zaradi katerih lahko danes praznujemo v prestolnici svobodne, neodvisne in demokratične evropske države. V prestolnici, ki je zame najlepše mesto na svetu. Ljubljana je tudi najbolj varno mesto v Evropi.

Da je Ljubljana edinstvena, verjamejo tudi mnogi drugi, ki jih je naše mesto prevzelo, ne le s prepoznavnimi arhitekturnimi presežki in drugimi zgodovinskimi ter kulturnimi  znamenitostmi, temveč tudi s številnimi drobnimi lepotami in posebnostmi, ki so za nas morda le samoumevni del vsakdana. Predvsem pa znamo goste in obiskovalce prepričati s svojo odprtostjo, prijaznostjo in gostoljubnostjo. Na znameniti Forbesovi lestvici je Ljubljana peto najbolj idilično mesto v Evropi, novinarji revije Reader's Digest pa so slovensko prestolnico razglasili za najbolj pošteno mesto na svetu. Bodimo tudi sami ponosni na mesto, ki navdušuje.
Tako, kot nam vsako priznanje in prejet naziv pomeni nagrado za dobro opravljeno delo in dokazuje, da znamo, želimo in zmoremo, je hkrati tudi pomembna spodbuda za naprej. S sodelavkami in sodelavci se zavedamo, da Ljubljana (še) ni popolna - najbolj pereči sta še zmeraj pomanjkljiva infrastrukturna ureditev in prometna preobremenjenost mesta. V službah mestne uprave, v javnih podjetjih in v zavodih, katerih ustanoviteljica je mestna občina, zato vztrajamo pri začrtani viziji, odpravljamo slabosti in nadgrajujemo uspehe. Na nekatera škodoželjna namigovanja in pamflete posameznikov, ki gojijo šport »biti proti«, odgovarjamo z dejanji. Dokaz za to so konkretni projekti, s katerimi spodbujamo razvoj mesta in dvigujemo kakovost življenja Ljubljančank in Ljubljančanov.

Samo v preteklem mesecu smo odprli prenovljen Hrvatski trg, nov Šmartinski park pri Plečnikovih Žalah, posadili smo petdeset novih dreves na Poti spominov in tovarištva, odprli prenovljen Trnovski pristan in na Špici nov most, ki mu bodo letos sledili še najmanj trije. S prenovo in ozelenitvijo postajajo  javne površine še privlačnejše, Ljubljana pa dobiva podobo, vredno imena glavnega mesta.
Že krajši sprehod po Ljubljani razkrije spremembe in novosti, kot so nova neprofitna stanovanja na Viški in Šmartinski cesti, dom starejših občanov v Trnovem, nov prizidek osnovne šole Kašelj, prenovljena športna dvorana v Zalogu in nov prizidek športne dvorane Slovan, novo žarno pokopališče na Žalah. Vidno je urejanje prepotrebne infrastrukture v Rakovi Jelši, na Mivki, Dolenjski in Peruzzijevi cesti, v Stožicah že rasteta športna dvorana in stadion, pod Kongresnim trgom pa je vse pripravljeno na gradnjo nove garažne hiše.

Poleg tega za projekte, kot je obnova Plečnikovega stadiona, organiziramo mednarodne arhitekturne natečaje na najvišji ravni, kjer nam priznanja za strokovno izvedbo izrekajo tako domači kot tuji strokovnjaki. Z uspešnim nastopom s projektom partnerstvo Šmartinska na največjem nepremičninskem sejmu MIPIM v Cannesu smo dokazali, da smo na področju prostorskega načrtovanja enakovreden sogovornik največjim strokovnjakom v svetovnem merilu.

Za ureditev Regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki je največji slovenski kohezijski projekt doslej, bomo od skupne vrednosti 144 milijonov evrov prejeli kar 77,5 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev.
Aktivno se odzivamo tudi na izjemno veliko potrebo po vrtcih v Ljubljani, samo v preteklem letu smo za naše najmlajše zagotovili dodatnih 1.094 prostih mest, kar je več kot v vseh drugih slovenskih mestih skupaj. Letos bomo to ponovili. Pomembno je, da smo v preteklih dveh letih s sprejemom potrebnih aktov omogočili gradnjo več kot deset tisoč stanovanj, zaradi česar je njihova tržna cena že nižja in bo v prihodnje še padala, celo pod dva tisoč evrov za kvadratni meter.
V konkurenci izjemnih prestolnic smo z najboljšim programom prepričali tudi komisijo Unesca in bili izbrani za Svetovno prestolnico knjige v letu 2010. Ljubljana bo naziv slavnostno prevzela na svetovni dan knjige, 23. aprila prihodnje leto.

V Ljubljani kljub občutno manjšemu prilivu sredstev iz države in krizi, ki ne prizanaša, še naprej podpiramo in spodbujamo vse investicije in programe, ki so skladne z vizijo razvoja mesta, Ljubljančankam in Ljubljančanom pa pomagamo tako, da od lanske jeseni nismo dovolili nobene podražitve mestnih storitev, kljub temu da bi bile mnoge upravičene.

Po dveh letih jalovih poskusov dogovora med Mestno občino Ljubljana in prejšnjo Vlado Republike Slovenije se je po demokratičnih državnozborskih volitvah jeseni lansko leto, ko smo Ljubljančani krivicam odločno rekli »ne«, tudi za Ljubljano zaiskrilo upanje, da bomo s predstavniki nove vlade uspešno dogovorili vrnitev neupravičeno odvzetih 60 milijonov evrov na letni ravni, brez katerih se razvojnemu zagonu mesta ne piše dobro. Dosedanja srečanja z ministri so bila konstruktivna, nekatera tudi operativno uspešna s takojšnjim učinkom za Ljubljano.

Verjamem, da bomo dobro sodelovanje v prihodnjih mesecih okronali še z dogovorom o vračilu odvzetih sredstev, saj sem prepričan, da izvoljeni poslanci državnega zbora in drugi vidni predstavniki vlade svoje besede, dane neposredno pred volitvami, ne bodo pozabili niti spremenili, s čimer bodo omogočili, da bo ljubljanski proračun v teh kriznih časih prenesel  finančno breme prepotrebnih obnov in investicij ter drugih upravičenih pričakovanj in potreb Ljubljančank in Ljubljančanov. Ljubljana je ena sama, kot glavno mesto Slovenije ima številne posebne naloge in svojo edinstveno vlogo, ki ji mora biti priznana.

Današnji praznik naj bo poleg spomina tudi opomin na posledice, ki jih lahko povzročijo nestrpnost, podpihovanje sovraštva in zbujanje lažnih občutkov večvrednosti, še posebej v obdobjih krize, ko so množice ranljive in prizadete in zaradi občutka nemoči iščejo izhod. S politiko izključevanja in z nepremišljenim sledenjem interesom peščice posameznikov lahko takrat vzklije kaj slabega, nevarnega in sovražnega, čemur pa ne smemo dati priložnosti. Že večkrat smo pokazali, da znamo udejanjiti medkulturni dialog, da znamo živeti skupaj in spoštovati različnost. Tu je izjemna vloga direktorjev, ki morajo zagotoviti dolgoročno socialno varnost zaposlenih.

Svet se danes spopada z obsežno finančno in gospodarsko krizo, zato je še pomembneje, da nas odlikuje složnost, strpnost, razumevanje in človeška toplina. Ko se skušamo iz krize rešiti s kar najmanj praskami, vedimo, da smo skupaj močnejši in boljši, ne glede na to, ali gre za sodelovanje javnega in zasebnega, gospodarstva in politike, kulture in športa, zdravstvene in socialne politike, predšolske in šolske vzgoje, ali preprosto sosedov.

In ko nas vodi mladostna zagnanost, se po mnenje in nasvet večkrat obrnimo k tistim, ki imajo znanje, izkušnje in modrost in se tudi danes držijo tiste navidezno preproste formule, ki so ji sledili tudi borci za svobodo Ljubljane. Ta združuje spoštovanje, pravičnost in visoke moralno-etične vrednote, ter je še zmeraj učinkovita. Za uspešno premagovanje ovir v času krize so takšni posamezniki neprecenljivi in v izjemno čast in ponos mi je, da bomo danes z zlatimi črkami v zgodovino mesta Ljubljana zapisali imeni dveh očetov, ki sta se s svojimi dejanji že nepreklicno zapisala v slovensko zgodovino. To sta dr. France Bučar, oče slovenske ustave in legendarni politik ter Miran Goslar, oče Mercatorja in legenda med gospodarstveniki. Kot zaslužna Ljubljančana prejemata danes najvišje priznanje Ljubljane in zaradi njune prisotnosti je današnja slavnostna seja še svetlejša.

Ob mestnem prazniku vsem Ljubljančankam in Ljubljančanom iskreno čestitam. Hvala za vaše sodelovanje v skrbi za našo lepo Ljubljano in ker si skupaj z nami prizadevate za čisto, zeleno, mirno in prijazno mesto. Uspehov v takšni meri zagotovo ne bi bilo brez konstruktivnega delovanja mestnega sveta, za kar se zahvaljujem mestnim svetnicam in svetnikom, še posebej toplo zahvalo pa namenjam svojim sodelavkam in sodelavcem, ki vsak dan z veliko znanja, strokovnosti, sodelovanja in pozitivne energije skrbijo za dobrobit prebivalk in prebivalcev najlepšega mesta na svetu.

Danes praznujemo pogum, predanost, sodelovanje, solidarnost in dostojanstvo, zaradi katerih je bila Ljubljana pred 64 leti zmagovalka. Z združenimi močmi, zaupanjem in medsebojnim spoštovanjem bomo naše dosežke še okrepili in z roko v roki poskrbeli, da bo Ljubljana tudi v prihodnje svobodna in ponosna ter da bo zmagovala na lestvicah različnih domačih in mednarodnih komisij, ki nas primerjajo z drugimi mesti, predvsem pa je najpomembneje, da bo zmagovala v očeh in srcih Ljubljančank in Ljubljančanov.

Vabim vas, da se jutri skupaj sprehodimo po Poti okrog Ljubljane in tako počastimo spomin na vse, ki so se žrtvovali za boljšo in lepšo prestolnico. Partizanke in partizani, borke in borci, ki so in ste v boju za svobodno Ljubljano prispevali k zmagi, ste svojo ljubezen in predanost mestu dokazali na najlepši, čeprav najtežji način. Ponosni smo na vas in vam izrekamo iskreno zahvalo. Srečno, draga Ljubljana!«