Objavljamo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek stranke PNZ svetovanje in projektiranje d.o.o. zoper Mestno občino Ljubljana in Tritonis d.o.o. glede priznanja lastninske pravice na parc. st.513/3 in 513/5, obe k.o. Bitnje I (zemljišča ob Vojkovi cesti).

V sodbi so med drugim navedeni naslednji ključni navedki:

Str. 13; odstavek 25: »Posledično so torej neutemeljene tudi navedbe tožeče stranke, da sporni zemljišči predstavljata funkcionalno zemljišče in da je zato predmet prodajne pogodbe z dne 04. 03. 2009 nemogoč in nedopusten, prodajna pogodba pa iz tega razloga nična / …/«

Str. 14, odst. 27: »Sodišče ne vidi razumnega razloga, zakaj bi bila zemljišča potrebna za redno uporabo stavbe oz. funkcionalno zemljišče, ki bi pripadalo zemljišču tožeče stranke na katerem stoji stavba, tako veliko (2.071 m2), tj več kot enkrat večje od zemljišča na katerem stoji stavba.«

Str. 15, odst. 30: » / …/ med pravdnimi strankami ni spora o tem, da je drugo tožena stranka sporna zemljišča pridobila na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene po uspešno izvedeni dražbi, ne omogoča zaključka o kakršnikoli nedobrovernosti drugo tožene stranke. Relevantno je namreč zgolj to, da je bil kupec v dobri veri v trenutku sklepanja prodajne pogodbe. Le-ta je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, pri čemer iz točke Drugič notarskega zapisa izrecno izhaja, da sta nepremičnini prosti vseh bremen in da je predmet pogodbe brez pravnih napak. Nadalje je ob sklepanju pogodbe notar pogodbeni stranki izrecno seznanil z zemljiškoknjižnim stanjem obeh nepremičnin, zemljiškoknjižni izpisek za predmetno vložno številko pa je bil kot priloga priložen tudi sami prodajni pogodbi. Povsem logično in utemeljeno je, da se je po takem izvedenem postopku sklepanja prodajne pogodbe drugo tožena stranka zanesla na podatke, s katerimi jo je seznanil notar in ki so izrecno navedeni tudi v samem notarskem zapisu kot javni listini.«

Str. 15, odst. 31: »/ …/ je drugo tožena stranka na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo / …/ na izviren način (javna dražba) na spornih zemljiščih parc. Št. 513/3 in 513/6, obe k. o. Brinje 1 pridobila lastninsko pravico.«

Str. 16, odst. 32: »Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo. Javno dobro je torej lahko samo zemljišče, za katerega je bil sprejet ustrezen pravni akt in je kot tako vpisano v zemljiško knjigo Da določeno zemljišče pridobi status javnega dobra, ni pomembna njegova dejanska uporaba in namen, temveč mora o tem obstajati tudi ustrezen pravni akt. V konkretnem primeru takšen akt za sporni nepremičnini ne obstaja, posledično so zato navedbe tožeče stranke neutemeljene in brez pravne podlage.«

Str. 16, odst. 33: »Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da je bila javna dražba objavljena in izvedena pravilno in zakonito ter posledično zato dejstvo, da tožeča stranka z njo ni bila seznanjena, na njeno veljavnost ne more vplivati.«