Mestna občina Ljubljana je 5. junij, Svetovni dan okolja, obeležila tudi z odprtjem razstave "Sožitje narave in človeka".

Razstava "Sožitje narave in človeka"

Razstava "Sožitje narave in človeka", ki je do 26. junija 2012 na ogled Pod arkadami Ljubljanskega gradu, je posvečena enemu od naravovarstveno najpomembnejših območij v Sloveniji  - Krajinskemu parku Ljubljansko barje.

Krajinski park Ljubljansko barje je novo ustanovljeno območje zavarovane narave, ki se razprostira takoj za zadnjimi ljubljanskimi mestnimi ulicami. Obširno barjansko močvirno ravnico zaznamuje mozaik travnikov, njiv, jarkov in mejic. Nastalo v več stoletjih ustvarjalnega sodelovanja med človekom in naravo Ljubljansko barje preseneča tako z bogastvom živega sveta kot z izjemno zgodovino in kulturno dediščino.

Preplet različnih življenjskih okolij je dom mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Na barjanskih travnikih gnezdi preko sto vrst ptic, še več se jih na barju ustavlja med sezonskimi selitvami. Na Ljubljanskem barju je svoj dom našlo dvakrat več vrst metuljev, kot jih najdemo na celotnem britanskem otočju. Ko spomladi zacveti močvirska logarica, se travniki odenejo v škrlat, kasneje pa na njih vzniknejo bela soplodja muncev.

Pod to pisano odejo počivajo ostanki koliščarske in drugih civilizacij, ki občasno osupnejo svet. Najstarejše kolo z osjo na svetu, izjemno ohranjena starodavna lesena ost puščice iz Ljubljanice…

Vstop je prost.

Akcija odstranjevanja orjaškega dežna

Oddelek za varstvo okolja MOL pa je ob Svetovnem dnevu okolja pripravil akcijo zatiranja tujerodnih invazivnih vrst na območju Ljubljene. Zavod Symbiosis je tako v okviru mednarodnega projekta Thuja 2 v ponedeljek, 4. junija 2012, odstranil orjaški dežen (800 – 1000 rastlin) z zemljišč v okolici Botaničnega vrta.

Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je velika kobulnica, ki izvira iz zahodnega Kavkaza. V Evropo so ga prinesli že v 19. stoletju. Gojili so ga predvsem v botaničnih vrtovih in na velikih posestvih, vendar je marsikje prestopil meje vrtov in se začel širiti v okolici.

Zaradi strupenega rastlinskega soka, ki povzoča na koži alergije, je orjaški dežen velika grožnja za ljudi. Rastlinski sok orjaškega dežna vsebuje snovi, ki na koži, ko je ta izpostavljena soncu, povzroči burno alergijsko reakcijo (fotodermatitis). Koža pordi, začne srbeti, v dveh dneh se razvijejo mehurji, za njimi pa ostanejo več let opazne škrlatne brazgotine. Če rastlinski sok zaide v oči, povzroči začasno ali trajno slepoto. Nevaren rastlinski sok je v vseh delih rastline in lahko zaide na našo kožo takoj, ko se dotaknemo rastline, še posebej, če prelomimo steblo ali liste. Poleg tega lahko preraste obsežne površine, na katerih zaradi velikih listov s senčenjem spodnjih plasti onemogoči rast domorodnih rastlin.

Orjaški dežen v številnih evropskih državah velja za eno najnevarnejših invazivnih tujerodnih rastlin. V Veliki Britaniji, Nemčiji ter na Češkem rastlina prerašča obsežne površine, iz katerih je praktično ni več mogoče odstraniti. V Sloveniji mu do sedaj nismo posvečali veliko pozornosti, čeprav smo vedeli, da je že pred nekaj leti prestopil meje ljubljanskega botaničnega vrta, v katerem je kot zanimivost že dolgo na ogled.