Pred stavbo Kazine odslej stoji doprsni kip plesnega mojstra Adolfa Jenka.

Odkritje spomenika ob 110. obletnici rojstva Adolfa Jenka je v soboto, 25. avgusta 2012, pripravilo Združenje plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.
Na priredtivi ob odkritju spomenika so orisali bogato življenjsko pot plesnega mojstra, nestorja slovenskega plesa, vedno živahnega in igrivega Adolfa Jenka, ki je učil štiri generacije plesnih korakov in vzgojil prek 100 plesnih vaditeljev in učiteljev.

Doprsni kip je delo akademske kiparke Mete Kastelic, ki je vrsto let vodila kiparske delavnice v Pionirskem domu. V sklopu Pionirskega doma, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, deluje tudi Plesni center Jenko, ki že leta ohranja in razvija plesno tradicijo mojstra Jenka. Marca letos pa je v Festivalni dvorani potekal tudi tradicionalni Gala Jenkov ples - del sredstev, zbranih iz vstopnine, so namenili postavitvi oziroma izdelavi omenjenega spomenika.


Adolf Jenko
Kdo od Ljubljančanov se ne spominja Adolfa Jenka, vedno živahnega in igrivega gospoda iskrivega duha, ki je učil štiri generacije ljudi plesnih korakov in tisto več – gibalne kulture v svoji plesni šoli, kjer se je v več desetletjih zvrstilo več kot 220.000 učencev in vsaj 100 plesnih vaditeljev in učiteljev. Čeprav je Jenko začel plesati v ljubljanskem baletu, je leta 1926 diplomiral kot plesni učitelj na Academie Royal de Dance v Parizu, in je bil znan po tem, da je k nam prvi pripeljal vrsto popularnih družabnih plesov, kot so: shimmy, black botton, čarlston … Njegovi učenci, prijatelji, med njimi v prvi vrsti Mihael Verbič kot iniciator - pobudnik te ideje postavitve spomenika, si je že dolga leta prizadeval, da bi v Ljubljani, kjer je naredil toliko dobrega, stal vsaj doprsni kip in to se bo zgodilo pred stavbo Kazine, kjer je »general na parketu«, kot so poimenovali nekateri plesnega mojstra Adolfa Jenka, imel svojo popularno plesno šolo do leta 1941, po drugi svetovni vojni pa so jo preselili na Petkovškovo nabrežje, kjer je poučeval tako rekoč do smrti. Po šestdesetih letih poučevanja je tako lepo povedal, kaj mu pomeni ples: »Veselje do plesa je še zdaj enako, kot je bilo na začetku poti. Res ne vem, zakaj bi tožil zaradi let, saj mi ravno ples ohranja mladost … ritem in ples me potegneta za sabo, kot igra na odru. Utrujenost me v hipu mine … Ples me tudi varuje pred boleznimi. Delal bom, dokler bom mogel.«

Mojster Jenko je vse generacije učil poleg družabnega plesa tudi poseben življenjski ples " bonton ". . Končno smo se ga naučili tudi mi in s postavitvijo tega spomenika k o n č n o rekli mojstru Jenku: Hvala !