V parku pri križišču Poljanske in Roške ceste odslej stoji spomenik urbanista in arhitekta Maksa Fabianija. Postavitev spomenika predstavlja sklepno dejanje obeleževanja 150. obletnice njegovega rojstva.

Spomenik Maksa Fabianija je pomnik razvoja mesta, s svojo smerjo pa se poklanja notranjemu mestnemu obroču. Z merilom nagovarja tako pešce kot promet - z velikimi črkami se ime izpisuje proti Roški cesti, spominska plošča na hrbtu spomenika pa nagovarja pešce. V prerezu podstavka se izrisujejo palmete, ki spominjajo na secesijske ali baročne oblike.

Načrt za ureditev spomenika je pripravil arhitekt Rok Žnidaršič, doprsni kip pa je delo kiparja Mirsada Begića.

Maks Fabiani (1865-1962) se je rodil v Kobdilju na Krasu. Leta 1888 je končal študij arhitekture na Dunaju. Bil je asistent na visoki šoli v Gradcu, na Dunaju je delal v ateljeju arhitekta Otta Wagnerja. Bil je svetovalec nadvojvode Franca Ferdinanda in profesor na Dunaju. Od leta 1919 je živel v Gorici. Bil je pomemben urbanist in arhitekt. Po potresu 1895 je izdelal obnovitveni načrt Ljubljane s krožno cesto ter projekt ureditve Bežigrada. Med njegovimi pomembnejšimi arhitekturnimi projekti so palača Artaria na Dunaju, Narodni dom in hiša Bartoli v Trstu, Krisperjeva hiša v Ljubljani, Trgovski dom v Gorici, dekliški licej - Mladika v Ljubljani in Jakopičev paviljon, ki pa so ga v začetku 60. let minulega stoletja zaradi gradnje železniške proge porušili.