Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je 30. junija 2014 predstavila rezultate analize izvajanja Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije za obdobje 2008–2013.

V regijsko štipendijsko shemo ljubljanske urbane regije (RŠS) je bilo od 2007 do 2013 vključenih več kot 120 dijakov in študentov. Od tega se jih je 31 zaposlilo (največje povpraševanje delodajalcev je bilo po naravoslovnih smereh), 31 pa nadaljevalo izobraževanje na višji stopnji. Čeprav so delodajalci s prek RŠS zaposlenimi kadri v veliki večini zadovoljni in jih ocenjujejo kot kakovostne, pa število razpisanih kadrovskih štipendij v Osrednjeslovenski regiji sledi gibanju gospodarske rasti v LUR – tj. upada.

Regijska štipendijska shema Ljubljanske urbane regije je regijski instrument, ki se enotno izvaja po vsej Sloveniji. Osredotočena je na povezovanje gospodarske in izobraževalne sfere, saj je njen namen spodbujanje podjetij k načrtovanju razvoja kadrov ter spodbujanje dijakov in študentov k izobraževanju za perspektivne poklice v regijah ter k hitrejšemu zaključku šolanja. Projekt zagotavlja sofinanciranje kadrovskih štipendij v partnerstvu med delodajalci, agencijo (štipenditorjem) in državo (tj. Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendije). V sofinanciranje štipendij se lahko vključijo tudi občine (v preteklem obdobju so bile v RŠS LUR vključene tri občine iz LUR, in sicer Občina Kamnik, Občina Litija in Občina Dobrova – Polhov Gradec).

Delodajalci, vključeni v shemo, poleg 50-odstotnega sofinanciranja kadrovskih štipendij (preostalih 50 % zagotavlja agencija iz EU in nacionalnih sredstev) svojim štipendistom zagotovijo zaposlitev, štipendisti (dijaki, dodiplomski in podiplomski študentje) pa morajo dokončati izobraževanje, za katerega prejemajo kadrovsko štipendijo, in se po zaključenem izobraževanju zaposliti pri delodajalcu. Kadrovske štipendije so podeljene za konkretna delovna mesta – ob upoštevanju razvojnih potreb regije in za perspektivne poklice v regiji. Analiza izvajanja RŠS LUR za obdobje 2008–2013 je pokazala, da so delodajalci v tem obdobju najbolj povpraševali po kuharjih, natakarjih, strojnih tehnikih, oblikovalcih kovin, orodjarjih, mehatronikih, mehatronikih operaterjih, monterjih, elektrotehnikih, lesarskih tehnikih, gimnazijskih maturantih, inženirjih strojništva in elektrotehnike ter dijakih oz. študentih ekonomskih in turističnih smeri. Povečalo se je povpraševanje po smereh informatika, računalništvo, računalništvo in matematika, pa tudi po smereh, kot so pravo, kozmetika, fizioterapija, biologija, komunikologija, fizika, geologija, medicina itd. Podatki kažejo na določeno razhajanje med potrebami razpisanih poklicev s strani delodajalcev LUR in objavljenimi podatki o deficitarnih poklicih Zavoda RS za zaposlovanje.

V obdobju 2008–2013 je bilo v shemo na državni ravni vključenih 3.451 štipendistov. V Ljubljanski urbani regiji je bilo pri tem sklenjenih več kot 160 pogodb o štipendiranju in izplačanih štipendij v višini 901.586,79 EUR. Trenutno je v RŠS LUR vključenih 62 štipendistov (od tega 9 mirovanj štipendijskega razmerja), in sicer 29 dijakov in 33 študentov, ki jim kadrovsko štipendijo podeljuje 49 podjetij iz regije. Od leta 2007 (tj. odkar RRA LUR izvaja projekt) je projekt v Ljubljanski urbani regiji od skupno 120 (prvič) vključenih dijakov in študentov generiral 31 uspešnih zaposlitev ter ravno toliko (31) odlogov obveznosti zaposlitve zaradi nadaljevanja izobraževanja dijaka ali študenta na višji stopnji.
Poleg tega delodajalci, vključeni v RŠS LUR, potrjujejo, da so s pomočjo projekta dobili specifično izobražen kader z izkušnjami in praktičnimi znanji ter koristnega in učinkovitega sodelavca. Kljub temu pa število razpisanih kadrovskih štipendij pada in sledi gibanju gospodarske rasti v LUR. Največ štipendij, kar 176, je bilo razpisanih v šolskem/študijskem letu 2008/2009, najmanj pa v šolskem/študijskem letu 2010/2011, in sicer 31. V šolskem/študijskem letu 2013/2014 je bilo razpisanih 48 kadrovskih štipendij, kar predstavlja 61,9 % znižanje v primerjavi z razpisanimi kadrovskimi štipendijami v začetnem šolskem/študijskim letu 2007/2008 obravnavanega obdobja. Delodajalci nevključenost podjetij v shemo najpogosteje (70 %) povezujejo s slabimi finančnimi razmerami.

S 1. januarjem 2014, ko je v veljavo stopil nov Zakon o štipendiranju (Ur.l. RS št. 56/2013), so bile na področju štipendiranja (vključno s kadrovskim štipendiranjem) uvedene nekatere spremembe. Te bodo urejale razmerja za štipendiste in delodajalce, ki se bodo v RŠS vključili s šolskim/študijskim letom 2014/2015. V nadaljevanju so predstavljene le ključne novosti:
• po objavi poziva za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za delodajalce, se razpisane kadrovske štipendije delodajalcev iz vseh regij zbirajo na enem mestu – v Izmenjevalnici na spletni strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije;
• kadrovske štipendije so združljive z državnimi štipendijami ali Zoisovimi štipendijami ali s štipendijami za Slovence v zamejstvu in po svetu ali s štipendijami Ad futura;
• delodajalec mora omogočiti štipendistu opravljanje obvezne enomesečne prakse, v vsakem šolskem ali študijskem letu;
• v prvem letu štipendijskega razmerja po preteku enomesečne delovne prakse lahko delodajalec ali štipendist odpove pogodbo o štipendiranju (brez sankcij – tj. vračila; če štipendist uspešno konča in izpolni pogoje za vpis v višji letnik);
• delodajalec je dolžan s štipendistom najkasneje v enem mesecu po zaključku izobraževanja skleniti pogodbo o zaposlitvi na ustrezno delovno mesto;
• delodajalec lahko štipendista zaposli pred zaključkom izobraževanja,
• obvezna je enoletna zaposlitev po zaključku izobraževanja – torej brez možnosti odloga zaposlitve (oz. izpolnitve pogodbenih obveznosti) zaradi nadaljevanja izobraževanja na višji ravni;
• v kolikor se obveznosti iz pogodbe o štipendiranju ne izpolnijo, se vrne znesek sofinanciranja kadrovske štipendije samo za zadnje šolsko ali študijsko leto (velja v primeru, da štipendist ne zaključi izobraževanja ali ne sprejme zaposlitve ali se samozaposli).

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je pobudnik, soustvarjalec in skrbnik trajnostnega razvoja Ljubljanske urbane regije, ki povezuje 26 občin osrednje Slovenije. Regija ima največ prebivalcev med vsemi slovenskimi regijami, je po površini druga največja slovenska regija, z ustvarjenimi 37 % slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) pa tudi najrazvitejša med dvanajstimi razvojnimi regijami Slovenije. Ker je LUR središče kreativnosti, kulture, izobraževanja, znanosti in gospodarstva (v regiji so zgoščene ključne državne, znanstvene, raziskovalne, izobraževalne in kulturne institucije), razvojna agencija trajnostni razvoj in kakovostno bivalno okolje gradi na znanju, inovativnosti, kreativnosti in sinergiji vseh pomembnih akterjev navedenih sektorjev.
 

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«; prednostne usmeritve 1.2. »Štipendijske sheme.«