V Galeriji Jakopič si lahko do 13. maja 2012 ogledate pregledno samostojno razstavo Saša Sedlačka z naslovom Supertrash (Supersmet).

Na razstavi so prvič združeni najznačilnejši Sedlačkovi projekti, ki so nastali v zadnjih 10 letih. Ob razstavi je izšel tudi pregleden katalog z besedili dr. Petje Grafenauer in dr. Luke Omladiča, v oblikovanju Studiobotas.

»Ali imajo tudi dlake, umazanija, iztrebki, vse te 'nečastne in ničvredne' stvari svojo idejo? Kaj storiti z vsemi temi ne-lepimi in odpadnimi stvarmi – smetmi? Kako bi jih le mogli obravnavati enako? To je Sokratovo brezno, pravzaprav jama s smetmi, od katere odvrača pogled in bi jo najraje pustil pri miru tam, kjer je. A ne gre, ga opomni Parmenid. Modrost se v nekem smislu prične prav pri teh preostankih, Sokrat bo filozofsko dozorel, ko bo zmogel misliti smeti,« je v katalogu zapisal dr. Luka Omladič.

Na razstavi Supertrash predstavljeni projekti Piknik na deponiji, Žicar, Urban, Vesoljske smeti, The Ex, No Lego, Just Do It, AcDcWc,Veliki izklop, iSmoke2 in drugi, kažejo, da Sašo Sedlaček zmore misliti smeti. Še več, te so ključna tema njegovega opusa, pa naj razmišlja o reciklaži fekalij ali analognih televizijskih valovih:
»Zelo jasno je, kaj zanima umetniška dela Saša Sedlačka. Reciklaža. Uporaba zavrženega. Izboljšanje sveta in opozorilo, da na Zahodu živeči nismo edini, ki tlačimo ta planet. Njegovi projekti nihajo med lokalno in globalno problematiko odpadkov. Umetnika zanimajo aktualne teme, ki sodijo v kategorijo tisočletnega prizadevanja za izboljšanje življenja človeka. Te problematike se na srečo ne loteva naivno, pobožnjakarsko ali moralizatorsko, temveč s humorjem in ponudbo. Njegove domislice so duhovite, kreativne in predvsem uporabne. Kako da v Ribnici še ne proizvajajo Urbana − avtomata za suho robo? Čisto nič čudno ne bo, če bomo čez nekaj let pohajkovali po BTC – takrat bo morda Ljubljana le še njegov okraj – in se globoko zamislili nad ceno stranišča s samopridelovalno razsvetljavo, kot nam je to Sedlaček pokazal v svojih AcDcWc straniščih,« je o razstavi zapisala dr. Petja Grafenauer.

O avtorju:
Sašo Sedlaček je brez dvoma eno izmed osrednjih imen sodobne umetnosti na Slovenskem. Za svoje delo je prejel več nagrad (OHO, Vida 11, Spaport, Zogo Toy itd.), udeležil se je treh umetniških rezidenc (v Nemčiji, na Japonskem in v ZDA), razstavljal je po Sloveniji, na Japonskem, Tajvanu, v ZDA, Avstriji, Franciji, Belgiji, Italiji, Srbiji, Rusiji, Estoniji in drugje - tudi v tako uveljavljenih razstaviščih, kot sta dunajska Secession in Lentos Museum v Linzu - ter sodeloval na velikih mednarodnih bienalih (Tajpej, Tajvan, 2008 in Ogaki, Japonska, 2006) in festivalih.
V Sloveniji je lani predstavil projekta iSmoke2 v Kulturnem centru Tobačna 001 in Veliki izklop v Projektnem prostoru Aksioma. Nedavno je problematiziral razprodajo frekvenčnega prostora (Manifest, 2008 in Infokalipsa zdaj!, 2007) in bil še posebej prepoznaven s svojimi posegi v potrošniške Meke. Z zidaki, izdelanimi iz reklamnih tiskovin, je zapiral vhode ljubljanskih veleblagovnic (Just do it!, 2003), z njimi zgradil prisluškovalno-bivalni paviljon v BTC Cityju (Zanka, 2004); leta 2006 je po Cityparku in po ulicah Tokia ter Tajpeja sprehodil Žicarja, robota za socialno ogrožene, in ga leto kasneje dal na izposojo ljubljanskim brezdomcem ipd.

Vodeni ogledi razstave so vsako nedeljo ob 16.30, vodstva z avtorjem razstave Sašem Sedlačkom pa 15. aprila 2012 in 13. maja 2012 ob 16.30.