Do 1. aprila 2012 si lahko na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju ogledate fotografsko razstavo Primoža Hienga "Ta norčavi pustni čas".

O razstavi Ta norčavi pustni čas

Slovenija je Evropa v malem – tako je v temeljnem delu o slovenskih pustnih šegah Maske slovenskih pokrajin zapisal slovenski etnolog dr. Niko Kuret. Zajetna knjiga s popisom pustnih mask, šeg in običajev je izšla zdaj že skoraj davnega leta 1984. Se je od takrat do začetka novega tisočletja, ko so začele nastajati avtorjeve fotografije in njegovi zapisi, kaj spremenilo?

Kuretovo vodilo - Slovenija je Evropa v malem - to je bilo tudi vodilo fotografa in publicista Primoža Hienga, ko je začel z načrtnim raziskovanjem ter dokumentarnim in umetniškim fotografskim zapisovanjem pustnih šeg od zahoda do vzhoda Slovenije in od severa do juga. Najbolj pomembna ugotovitev: pustne običaje ohranjajo v številnih slovenskih vaseh, zaselkih, krajih in mestih. Ne le to, pojavljajo se nove pustne skupine, ki iščejo svojo tradicijo v pustnih šegah svojih prednikov, razvijajo se pustni karnevali, predvsem pa oživljajo pustno tradicijo tam, kjer je morda odšla že v pozabo. In kar je najpomembnejše, še tako skriti pustni običaji so tudi z načrtnim delom in raziskovanjem fotografa in publicista Primoža Hienga postali znani širši javnosti. Svoje pomembno poslanstvo so opravili tudi mediji, ne nazadnje tudi avtorjeva monografija Ta norčavi pustni čas, ki je nastajala dobro desetletje, in je izšla novembra 2011. V njej je fotograf z besedili ter kakovostno umetniško in dokumentarno fotografijo predstavil praktično vse slovenske pustne maske, šege in običaje. Gre za izredno pomemben del slovenske žive kulturne dediščine.

Foto monografija Ta norčavi pustni čas predstavlja v tem trenutku po mnogih letih prvo tovrstno knjigo na slovenskem knjižnem trgu, ki v sliki in besedi predstavlja večino pustnih šeg in navad na Slovenskem. Tako tudi na svojevrsten način ohranja pustno tradicijo, živo kulturno dediščino, saj avtorjeve fotografije predstavljajo odličen dokument krajev in časa v začetku 21. stoletja.

Fotograf Primož Hieng je v zadnjih desetih letih zvesto beležil pustne šege in običaje na skoraj vseh koncih Slovenije, kjer so doma maske. V fotografski objektiv je ujel številne skrite obraze ter njihovo raznoliko in pisano podobo. Tako je posnel tiste maske, ki se pojavljajo v pristnem in izvirnem okolju, daleč stran od množice radovednežev, le v nekaj primerih to pač ni bilo izvedljivo. A tudi pustni sprevodi in karnevali, kjer so nastale nekatere fotografije, kažejo na to, da ta norčavi praznik še ne bo tako kmalu izumrl.

Avtorja so zanimali pustovi in maske v Drežnici in Drežniških Ravnah, kurenti vseh vrst Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, škoromati v Hrušici in Podgradu, cerkljanski lavfarji, petelini in podivci ter zagoriške mačkare v dobrepoljski dolini ter drugi znani in manj znani slovenski pustni liki. Fotograf je odkril doslej še neznano skupino, Podstenjske fehtarje, ki oživljajo pustno tradicijo vasi Podstenje pri Ilirski Bistrici, lani je odkril še maske v Rakitovcu na Primorskem in na Velikem Brdu pri Ilirski Bistrici. Zanimali so ga fašenki v Markovcih in Cirkulanah ter pustni sprevodi etnoloških skupin na Ptuju, v Cerknici, Ljubljani in še kje po Sloveniji.

Avtor razstave Ta norčavi pustni čas Primož Hieng je svoje pustne fotografije doslej razstavljal na trinajstih samostojnih razstavah po vsej Sloveniji, za svoje temeljito opravljeno delo pa je lani prejel Murkovo listino za desetletno fotografsko dokumentiranje ter opisovanje pustnih šeg in navad v Sloveniji.

Strokovno oceno avtorjevih fotografij sta pripravila etnologa prof. dr. Janez Bogataj in doc. dr. Aleš Gačnik, profesor za kulturno dediščino na Fakulteti za turistične študije – Turistica v Portorožu, Univerza na Primorskem.