Ob 140. obletnici Tobačne tovarne je v Kulturnem centru Tobačna 001 svoja vrata odprl prenovljeni Tobačni muzej.

Tobačna tovarna, ustanovljena 19. januarja 1871, je del bogate industrijske dediščine v Ljubljani. Ob svoji 140. obletnici delovanja se je Tobačna Ljubljana odločila prenoviti Tobačni muzej, muzejsko zbirko Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tobačne Ljubljana. Po dvajsetih letih od ustanovitve Tobačnega muzeja se je konec marca prenovljena muzejska zbirka preselila v nove prostore Kulturnega centra Tobačna 001.

Tobačna tovarna je bila mesto v mestu; z lastnim vrtcem, delavsko knjižnico, gasilci, mešanim pevskim zborom … Prvi izdelek izpod rok večinoma ženskih delavk so bile viržinke, v začetku 20. stoletja popularne cigare, med predmeti, razstavljenimi v Tobačnem muzeju, pa se zagotovo najdejo tudi kultne cigarete Filter57. Predstavljeno tobačno zbirko sicer sestavljajo predmeti in gradivo, ki predstavlja preteklost in življenje tovarne in njenih delavcev.

Poleg Tobačnega muzeja so prostori Kulturnega centra Tobačna 001 namenjeni tudi galerijski dejavnosti, saj je v njih svoje drugo galerijsko prizorišče dobila tudi Mestna galerija Ljubljana. Tobačna Ljubljana je kot donator podprla celotni program v Kulturnem centru Tobačna 001 v letu 2011, ki se je pričel z razstavo svetovnega umetnika Jana Fabra.

TOBAČNI MUZEJ, muzejska zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tobačne Ljubljana

Začetki Tobačne tovarne Ljubljana segajo v leto 1871, ko se je v prostorih nekdanje cukrarne ob Ljubljanici začela proizvodnja viržink, cigar, ki bile eden najbolj priljubljenih izdelkov te tovarne v prihodnjih osmih desetletjih. Večina zaposlenih v tej tovarni v vseh obdobjih njenega obstoja so bile ženske. Delno je bil vzrok za to dejstvo, da so bile ženske cenejša delovna sila, delno pa so vzroki tičali v tehnološkem procesu ročnega zvijanja cigar.

Tobačna tovarna Ljubljana je že pred prvo svetovno vojno izstopala iz povprečja ljubljanske industrije. Njena arhitekturna zasnova z objekti, ki so skupaj tvorili pravo malo mestno četrt, socialni položaj njenih delavk in izdelki tovarne so skupaj ustvarili marsikatero zgodbo, ki je bogatila identiteto in prepoznavnost mesta. Cigararice ali tobakarice, kot so imenovali tobačne delavke, so imele že zelo zgodaj več socialnih pravic kot delavci v drugih vejah industrije. Njihov položaj je bil vezan na položaj delavcev v tovarnah državnega monopola, kjer so imeli delavci pravico do bolniškega in kasneje še rednega dopusta, ob upokojitvi pa so imeli tudi pravico do pokojnine. Med prvo svetovno vojno je tobačna tovarna delila usodo številnih javnih zgradb v Ljubljani. Del prostorov je bil namenjen vojaški bolnišnici, v kateri so okrevali ranjeni vojaki, ki so jih večinoma pripeljali s soške fronte. V času prve jugoslovanske države je bila ljubljanska tobačna tovarna največja tovrstna tovarna v državi, a je njen razvoj zastal, saj je centralizirana monopolna uprava prednost dajala tovarnam v južnih delih države, kjer je rasel tobak.

Druga svetovna vojna je Tobačno tovarno Ljubljana močno izčrpala. Italijanski državni monopol je tovarno vključil v svojo organizacijo ter iz nje odpeljal nekaj sodobnih strojev in večino zalog surovin. Marca 1945 je tovarna doživela še bombardiranje mesta in konec vojne dočakala delno porušena, brez zalog in z močno zastarelo opremo.

V desetletjih po drugi svetovni vojni je tovarna doživela več ciklov tehnološkega in proizvodnega napredka. Manjša, a najbolj znana obnova strojnega parka je bila izvedena leta 1957, ko je bil kupljen tudi prvi stroj za spajanje cigaret s filtrom, na katerem so nato izdelovali cigarete Filter 57. Sredi šestdesetih let je prišlo do večje modernizacije strojnega parka in uvajanja sodobnih tehnologij proizvodnje, v začetku sedemdesetih let pa je bil na območju kompleksa tovarne zgrajen moderen proizvodni objekt. V drugi polovici 20. stoletja je bilo v tovarni zaposlenih med 1900 in 2200 delavcev. Pomembno vlogo v tovarni je imelo družabno življenje zaposlenih, ki so v prostem času sodelovali v tovarniških ansamblih, folklorni skupini in več športnih sekcijah. Množične prireditve, na katerih so sodelovali delavci, so redno utrjevale zavest o pripadnosti delovnemu kolektivu v skladu z ideologijo, ki je združevala delavski razred v posebno interesno skupino.

Po spremembi političnega in gospodarskega sistema ter osamosvojitvi Slovenije se je Tobačna Ljubljana lastniško preoblikovala. Večinski delež je prišel v last tobačne tovarne Reemtsma iz Hamburga, leta 2002 pa v last družbe Imperial Tobacco. Dve leti kasneje je bila proizvodnja v Tobačni Ljubljana zaključena, podjetje pa je ohranilo prodajne in marketinške dejavnosti.

Tobačni muzej – zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tobačne Ljubljana – je nastanjen v Kulturnem centru Tobačna 001. Objekt je del prvotnega kompleksa Tobačne tovarne Ljubljana. Zgrajen je bil leta 1885 kot kopalnica za delavce, v kateri so bile nameščene prhe in kopalne kadi. Kopalnica je bila ukinjena v sedemdesetih letih, prostore pa je zasedla tovarniška menza. Po dvajsetih letih je prostor ponovno spremenil svojo namembnost; vanj se je vselil arhiv tovarne in tam deloval vse do selitve Tobačne Ljubljana iz starega tovarniškega kompleksa.