Letošnji Evropski teden trajnostne energije bo potekal med 11. in 15. aprilom 2011.

Namen Evropskega tedna trajnostne energije, ki je nastal na pobudo Direktorata za energijo Evropske komisije, je promovirati dobre prakse s področja učinkovite rabe. Letos bo, na pobudo Evropske komisije, z regionalnimi predstavništvi združil tiste, ki se trudijo izboljšati energetsko prihodnost v Evropi in širše.

Akciji se letos pridružuje tudi Mestna občina Ljubljana z organizacijo posameznih dogodkov v času med 13. in 15. aprilom 2011.

 

Ljubljana na področju energetike

Področje energetike je eno od področij, kateremu mesto namenja veliko pozornosti. V Programu varstva okolja za MOL za obdobje 2007-2013 je med štirimi strateškimi cilji izpostavljen cilj »zagotoviti energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije«. Slednje pa bo še posebej opredeljeno v lokalnem energetskem konceptu, ki je že pripravljen do faze osnutka.

Ne glede na to pa MOL že izvaja energetsko politiko, kar dokazujejo predvsem ukrepi v razvoju daljinskega ogrevanja in plinifikacije (trajnostno naravnanost v preteklosti in sedanjosti).

Omeniti pa velja tudi številne druge projekte, ki so naravnani v smeri trajnostne energetike:

• Izboljšave na področju javne razsvetljave - V Ljubljani je bila leta 2000 vgrajena moč razsvetljave prek devet megavatov, danes je, kljub večjemu obsegu razsvetljave, skupna priključna moč razsvetljave okoli štiri megavate. Trenutno smo v fazi posodabljanja osvetlitve javnih objektov, ki jim, s pomočjo LED tehnologije, zmanjšamo tako osvetljenost kot tudi porabo električne energije (takšen primer je tudi osvetlitev sakralnega objekta »Stara Cerkev« kjer smo s 700W moči prešli na vsega 48W vgrajene moči. To vrsto posega bomo, v okviru razpoložljivih sredstev, nadaljevali letos.
• Zamenjava semaforske opreme - Uvedba LED signalnih dajalcev je prinesla manjšo porabo električne energije in daljšo življenjsko doba. Trenutno je v Ljubljani z njimi opremljenih 43 semaforiziranih križišč in prehodov.
• Energetsko varčna osvetlitev Plečnikovih Žal - Vrt vseh svetih na Plečnikovih Žalah ima novo, sodobno in energetsko učinkovito osvetlitev. Uporabljena je najsodobnejša tehnologija LED svetil, ki porabijo samo 10 odstotkov prej porabljene energije štirih energijsko potratnih reflektorjev.
• Ukrepi energetske prenove v stanovanjskih stavbah JSS MOL.
• Postopno uvajanje trajnostne energije v JP Ljubljanski potniški promet - LPP bo v drugi polovici letošnjega leta pridobil 20 avtobusov na zemeljski plin, v naslednjih letih pa bo ta energent že v polovici avtobusne “flote” LPP-ja.
• JP Snaga je v svoj vozni park že uvedla vozila na utekočinjen naftni plin in elektriko.
• Koriščenje deponijskega plina na odlagališču Barje.
• Izgradnja sončnih elektrarn - Sončna elektrarna na strehi poslovne stavbe JP Energetika proizvaja količino električne energije za 25 gospodinjstev, ne letnem nivoju so zato zmanjšani izpusti CO2 za 35 ton.
• Zamenjava azbestnih streh na vseh šolah in vrtcih ter ob tem izvedena dodatna izolacija ostrešij.
• Izgradnja športnega parka Stožice skladno z najboljšimi energetskimi standardi - S postavitvijo lokalnega sistema daljinskega hlajenja bo Energetika Ljubljana poskrbela tako za gretje, kot tudi hlajenje oziroma klimatizacijo vseh prostorov v Centru Stožice. Skupna klimatizirana površina bo znašala več kot 140.000 m2, skupna hladilna moč vseh objektov pa bo 10 MW.
• Postopno uvajanje okoljskih standardov v MU MOL - Standard ISO 14001 in EMAS na Oddelku za varstvo okolja
• Številni projekti ozaveščanja, informiranja in izobraževanja javnosti - Projekt "Ljubljana – pametno mesto"

Priložnosti in omejitve rabe obnovljivih virov energije v MOL

Ljubljana ima glede rabe obnovljivih virov energije (OVE) precej omejene možnosti. Zaradi kotlinske lege in slabe prevetrenosti je izkoriščanje lesne biomase, predvsem zaradi onesnaževanja zraka s trdnimi delci, zelo omejeno. Ta OVE je možno izkoristiti zlasti za ogrevanje gospodinjstev s skupnimi sistemi, na nivoju posameznih naselij, na obrobju mesta.
Pri izkoriščanju vodne energije predstavljata največji potencial Sava in delno Ljubljanica.
Ker leži večji del Ljubljane na vodovarstvenih območjih so zelo omejene tudi možnosti koriščenja geotermalne energije.
Zaradi nizkih povprečnih letnih hitrosti vetra je mogoče vetrno energijo izkoristiti le z mikro vetrnicami.
V prihodnje pa bo smiselno izkoriščati predvsem sončno energijo (v Ljubljani je že nekaj primerov sončnih elektrarn).

Varčevanje z energijo pri javni razsvetljavi

V Ljubljani je trenutno vgrajenih 32344 svetlobnih teles skupne vgrajene moči 4102kW od tega:

- 16 svetilk z žarilno nitko
- 995 svetilk s živosrebrnimi sijalkami
- 14.460 svetilk s natrijevimi sijalkami
- 14.280 svetilk s fluorescenčnimi sijalkami
- 2305 svetilk metalhalogenidnimi sijalkami
- 288 LED svetilk

Z razvojem razsvetljave so se razvijale tudi svetilke. Sodobne svetilke imajo v primerjavi s starimi predvsem veliko boljše optične sisteme, način izdelave ohišij pa zagotavlja odlično tesnjenje ter s tem preprečuje nabiranje nečistoč na notranjih površinah svetilke. Vse skupaj omogoča znatno boljše izkoristke svetilk v primerjavi s svetilkami izpred desetletij v celotni življenjski dobi svetilk. Napredek je tudi pri samih svetlobnih virih, saj so sodobni bolj robustni, imajo daljšo življenjsko dobo ter boljše izkoristke. Nova dognanja, ki se izkoriščajo v namene varčevanja z energijo, so tudi na področju svetlobne tehnike, kot npr. boljši spekter svetlobnih virov, ki omogoča boljše vidno zaznavanje.

Vse navedeno omogoča, da sodobna svetilka z visokoučinkovitim svetlobnim virom moči 150W, enakovredno zamenjuje staro svetilko, z vgrajenim starim svetlobnim virom moči 250W ali pa celo 400W, kot je to primer na Zaloški cesti v Ljubljani.

Na območju Mestne občine Ljubljana je bila leta 2000 priključna moč 9 megavatov, danes pa je, z vsemi ukrepi, zmanjšana na 4 megavate in to kljub dejstvu, da se je število svetilk v zadnjih desetih letih povečalo za več kot 5%.

Uredba o svetlobnem onesnaževanju predpisuje, da bodo občine do leta 2012 morale zahtevam uredbe prilagoditi polovico javne razsvetljave, do leta 2016 pa že celoten sistem javne razsvetljave. V Mestni občini Ljubljana bomo zahtevi po polovični prilagoditvi zadostili že v letošnjem letu. Doseženi prihranki pri današnji ceni električne energije so ocenjeni na okoli 2.000.000 EUR letno.

»Pametna razsvetljava« je uporaba sistemov prilagodljive razsvetljave, ki omogoča prilagajanje nivojev svetlosti in osvetljenosti tako prometnim kot tudi vremenskim razmeram. To pomeni, da razsvetljava zagotavlja visoke nivoje v primeru velike gostote prometa in v primeru slabega vremena, ko pa je prometa manj in cestišče suho, pa so potrebni nivoji svetlosti tudi za polovico nižji. Pomembno je, da vozniki tega prilagajanja razsvetljave sploh ne opazijo. To pomeni, da je osnovna funkcija razsvetljave – varnost v prometu zagotovljena. Hkrati se dosega velik prihranek pri porabljeni električni energiji, zmanjša pa se tudi svetlobna onesnaženost. Tak sistem razsvetljave je že vgrajen na odseku ljubljanske obvoznice pri Zadobrovi.

LED tehnologija se je izkazala kot primerna tehnologija za ambientalno osvetlitev. Primer take osvetlitve je Stara cerkev v Šiški, kjer je z uporabo LED reflektorjev zmanjšana priključna moč za razsvetljavo objekta s 700 vatov na 48 vatov, poleg tega pa je svetloba precej bolj prijetna ter natančno usmerjena, kar v veliki meri zmanjšuje tudi svetlobno onesnaževanje.

LED tehnologija v cestnoprometni signalizaciji

Z razvojem elektronike in LED tehnologije se je pričela uporaba le-te tudi kot vir svetlobe na področju cestnoprometne signalizacije. Proizvajalci signalnih dajalcev, ki se uporabljajo v semaforizaciji, so zato pričeli kot vir svetlobe nadomeščati halogensko žarnico z LED-om.

Glavni prednosti LED signalnih dajalcev sta:

- manjša priključna moč in s tem poraba električne energije in
- daljša življenjska doba in s tem manj okvar.

V Ljubljani smo z montažo LED signalnih dajalcev pričeli ob koncu leta 2008. Opremili smo vsa križišča in prehode za pešce na Tržaški cesti (od Langusove do Tbilisijske ulice).

Dnevna poraba električne energije se je po zamenjavi semaforske opreme občutno zmanjšala. S 46,5 kWh (s halogenskimi žarnicami) na 10kWh (z LED signalnimi dajalci), kar predstavlja skoraj 78% zmanjšanje.

Na novih semaforiziranih križiščih in na križiščih, na katerih izvajamo obnove svetlobne cestnoprometne signalizacije, uporabljamo samo še LED signalne dajalce. Trenutno je z njimi v Ljubljani opremljenih 43 semaforiziranih križišč in prehodov za pešce.

Energetika Ljubljana vključena v energetski koncept oskrbe mesta Ljubljana z okolju prijazno energijo

V okviru Evropskega tedna trajnostne energije bo Energetika Ljubljana 13. aprila 2011 (in v rezervnem terminu 15. aprila 2011) predstavila tri projekte s področja učinkovite oskrbe z energijo in sicer sistem daljinskega ogrevanja, sistem daljinskega hlajenja in projekt izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo elektrike.

• Daljinsko ogrevanje
Sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani je prepoznan kot izredno zanesljiv, učinkovit in konkurenčen sistem oskrbe s toploto. Njegove glavne prednosti so dobra izkoriščenost omrežja, proizvodnja toplote na temelju kogeneracije, diverzifikacija goriv vključno z uporabo obnovljivega vira na strani proizvodnje toplote (premog, plin, lesna biomasa). Preko 90 % vse potrebne toplote za ogrevanje je plasirano v omrežje iz soproizvodnje skupaj z električno energijo z skupnim izkoristkom preko 80 %, kar pomeni izredno učinkovito izrabo primarne energije. Na sistem daljinskega ogrevanja je priključena večina večjih stanovanjskih sosesk, poslovnih in industrijskih con, kot tudi objektov v centru mesta. V zadnjem času se zato priključujejo vedno manjši, tudi individualni objekti. Na račun velike stopnje pokritosti oskrbe stavb iz sistema daljinskega ogrevanja, kot tudi komplementarnega sistema oskrbe z zemeljskim plinom, se je zaradi odprave individualnih kurišč oz. prehoda na uporabo najčistejšega fosilnega goriva, to je plina, v veliki meri izboljšalo stanje na področju onesnaževanja ozračja v Ljubljani. K temu je pripomogla tudi uporaba kvalitetnejšega premoga in naprave za čiščenje dimnih plinov v Termoelektrarni toplarni Ljubljana. Energetika Ljubljana kot distributer in hkrati tudi kot proizvajalec dela toplote za sistem daljinskega ogrevanja spodbuja nadaljnje priključevanje stavb z ugodnimi posojili, instrumentom priključevanja stavb na podlagi pogodbe o finančnem najemu, z strokovnim svetovanjem ipd., vse s ciljem omogočiti čim večjemu številu lastnikov stavb zanesljivo, kvalitetno in poceni oskrbo s toploto za potrebe ogrevanja.

• Daljinsko hlajenje - projekt Stožice
Energetika Ljubljana si, z namenom še bolje izkoristiti sistem daljinskega ogrevanja, že več let prizadeva ponuditi novo storitev, to je daljinsko hlajenje oz. uporabo toplote za hlajenje stavb na temelju absorpcije. Ni več skrivnost, da se je konična poraba električne energije v Sloveniji v poletnem času že izenačila z zimsko, predvsem na račun vse večje uporabe elektrike za hlajenje stavb. Ljubljana ima izredno priložnost, da toploto proizvedeno v poletnem času v procesu soproizvodnje skupaj z elektriko plasira za potrebe hlajenja stavb, saj je te energije v poletnem času v izobilju zaradi manjše rabe toplote, ki se namenja zgolj za potrebe priprave sanitarne tople vode in s tem izboljša izkoristek celotnega sistema. Del tako imenovane odpadne toplote v procesu soproizvodnje se namreč v poletnem času iz omenjenega razloga odvaja v Ljubljanico, ambicija pa je, da se to toploto uporabi za hlajenje stavb. V ta namen je že postavljenih kar nekaj pilotnih projektov uporabe toplote za hlajenje stavb predvsem v stavbah Energetike Ljubljana in Termoelektrarne toplarne Ljubljana, v letu 2010 pa je bil realiziran tudi prvi večji tržni projekt daljinskega hlajenja na kompleksu Stožice. Uporabo toplote za hlajenje stavb je namenjena novim večjim poslovnim in stanovanjskim stavbam, za nekatere od teh že tečejo poslovno – tehnični dogovori za realizacijo. Ta način uporabe toplote je zapisan tudi med prioritete energetske izrabe toplote za hlajenje stavb v osnutku dokumenta Lokalnega energetskega koncepta Mestne občine Ljubljana.

• Obnovljivi viri - Sončna elektrarna na poslovnem objektu Energetike Ljubljana
Energetika Ljubljana se je poleg zahteve oz. obveze po zagotavljanju oskrbe stavb iz centralnih oskrbovalnih sistemov, to je sistema oskrbe s toploto (vročo vodo in paro), kot tudi plinom preko izredno razširjenega sistema oskrbe z zemeljskim plinom, že pred leti, to je v letu 2008 odločila tudi za izvedbo sončne elektrarne. Poznane so zahteve države po 25 % zagotovitvi energije iz obnovljivih virov. Prispevek Energetike Ljubljana s postavitvijo sončne elektrarne s kapaciteto 77 kW kaže na zavezanost javnega podjetja pri realizaciji začrtanih ciljev s področja obnovljivih virov. Sončna elektrarna je postavljena na strehi poslovne stavbe Energetike Ljubljana in je v času postavitve predstavljala peto največjo od takrat 95 že postavljenih sončnih elektrarn v Sloveniji. V zadnjih dveh letih beležimo velik razmah na področju gradnje sončnih elektrarn, tako po številu kot tudi velikosti, s čimer vloga sončne elektrarne v Energetiki Ljubljana ostaja enaka, je pa po velikosti oz. deležu proizvedene elektrike manj izpostavljena. Na strehi poslovne stavbe s površino 1.300 m2 je postavljeno 336 foto napetostnih modulov, ki naj bi po načrtovanju proizvedli letno 75.000 kWh električne energije, kar okvirno preračunano predstavlja porabo cca 24 gospodinjstev letno. V preteklih dveh letih je bila proizvodnja elektrike večja od načrtovane, kar pomeni, da bo vračilna doba investicije krajša od pričakovane.

Energetika Ljubljana v okviru Evropskega tedna trajnostne energije

13. aprila 2011 bo ob 10. in ob 14.30 uri v konferenčni dvorani Energetike Ljubljana na Verovškovi 62 predstavljeno daljinsko ogrevanje, sončna elektrarna in daljinsko hlajenje.

Sledil bo ogled naprav sončne elektrarne in dispečerskega centra sistema daljinskega ogrevanja na lokaciji Energetike Ljubljana. V nadaljevanju bo sledil še ogled naprav sistema daljinskega hlajenja na kompleksu Stožice.

Občani Ljubljane in druga zainteresirana javnost se za obisk predstavitev v Energetiki Ljubljana lahko prijavijo na tel:o1/58-89-102 ali na e-mail urska.mandic@energetika-lj.si, kjer bodo pridobili tudi povratno informacijo, v katerem terminu se bo možno udeležiti ogledov naprav v upravljanju Energetike Ljubljana. Prevoz je zagotovljen s Streliške ulice ob 9.30 in 14. uri. Zagotovljen je tudi prevoz med lokacijami ogledov.