Razstava VEČ GLAV…iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana…VEČ VE je letošnji največji razstavni projekt Mestnega muzeja Ljubljana.

 Razstava - ogledate si jo lahko do 31. decembra 2012 - ponuja dragocen pogled v zgodovino Ljubljane in vzbuja razmislek o njeni sedanjosti preko obličij ljudi, ki so jo zaznamovali na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, najsi so v mestu živeli ali ga samo obiskali in bolj ali manj vplivali na njegov razvoj in sloves.

Nekateri kipi bodo tokrat prvič na ogled javnosti, drugi so bili dolgo spravljeni v depojih, zato je razstava edinstvena priložnost za vpogled v ljubljansko in slovensko kiparsko, politično in umetnostno preteklost.

 

O kiparski zbirki Mestnega muzeja Ljubljana

Kiparska zbirka Mestnega muzeja Ljubljana je začela nastajati hkrati z idejami o nastanku mestne galerije umetnin že pred več kot sto leti v času župana Ivana Hribarja, četudi so bili odkupi kiparskih del nasproti slikarstvu precej manj številni. Okamnela obličja in portreti iz kiparske zbirke segajo od antičnih časov do polpretekle dobe. Za nekaterimi se skrivajo imena, ki tkejo veliko zgodovino, druga so brezimna in tkejo male, osebne zgodbe.

Večina kipov iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana je hranjena v depoju in bo na depojske police vrnjena tudi po izteku razstave, zato je to izjemna priložnost, ko so za slabo leto na ogled javnosti. Med njimi so kvalitetna dela znanih slovenskih, italijanskih, dunajskih, pa tudi neznanih kiparjev. Nekatere skulpture so del stalnih postavitev likovnih razstav v drugih pomembnih ustanovah, a so se zdaj za skoraj leto dni vrnile v matično hišo. Kar nekaj kipov iz zbirke pa še nikoli ni bilo razstavljenih ali objavljenih.

Ana Pokrajac Iskra, avtorica razstave in kustosinja umetnostna zgodovinarka, je o razstavi povedala: »Portrete, ki so na ogled na razstavi, lahko v najširšem smislu razdelimo na tiste, ki so bili namenjeni javnim prostorom, ki razkazujejo portretirančev položaj in moč, in tiste, ki so krasili intimne prostore, zato so njihova obličja čustveno okarakterizirana. Tej razmejitvi sledi tudi prostorska postavitev razstave. Gre za portrete ljudi, ki so naš prostor zaznamovali na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Pridružena so jim še druga obličja, ki preko alegorije predstavljajo konkretna imena, imena njihovih naročnikov in s tem življenje v Ljubljani.«

Pri oblikovanju razstave je Mestni muzej Ljubljana sodeloval s sodelavci iz Novega kolektivizma Miranom Moharjem in Darkom Pokornom ter Romanom Uranjekom, ki je o njihovem delu dejal: »Portreti so postavljeni v okolje sivega monohroma, ki vključuje stene, tla in podstavke. Zaradi nevtralnosti sivine pridejo do izraza materiali, iz katerih so izdelani kipi. Pri tem ugotovimo, da tako mavec, bron, kamen in marmor vsebujejo plejado barvnih odtenkov, ki drugače ne bi prišli do izraza.«

Pomemben del nastajanja razstave je bila priprava kipov. Restavratorji v konservatorskem središču ŠČIT Muzeja in galerij mesta Ljubljane so kipe iz zbirke konservirali in restavrirali skoraj dve leti. Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe, je o tem dejala: »Na razstavi prikazani kipi so del širšega izbora kipov, ki smo jih iz depojev prepeljali v konservatorsko delavnico Ščit. V širšem izboru je bilo 120 kipov, razstavljamo jih 59, vsi pa so bili konservirani-restavrirani. Kipi so narejeni iz različnih materialov, tudi njihova ohranjenost je bila različna. Za vsak kip smo poiskali najustreznejšo konservatorsko-restavratorsko rešitev, ki kip predstavlja v najboljši luči, hkrati pa smo upoštevali konservatorski etični kodeks, pri katerem se upošteva reverzibilnost za restavriranje uporabljenih materialov in minimalne posege v originale.«

Spremljevalni program

Pripravljen je tudi pester spremljevalni program, ki zajema redna nedeljska vodstva po razstavi. Četrtki bodo še posebej zanimivi, saj pripravljamo vodstva z avtorico razstave Ano Pokrajac Iskra in drugimi kustosinjami umetnostnimi zgodovinarkami ter tematska vodstva Duhovi preteklosti, v okviru katerih se bomo skozi razstavo sprehodili z duhovi pomembnežev, upodobljenih na razstavi, in demonstracije kiparskih tehnik z akademskim kiparjem Jiřijem Bezlajem.

V okviru okrogle mize, ki bo v četrtek, 1. marca, ob 19. uri (okrogla miza v četrtek, 1. marca, zaradi bolezni odpade) bodo strokovnjaki razpravljali o pomenu kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana in njeni umestitvi v slovensko umetnostno dediščino, prisluhnili pa bomo lahko tudi predavanjema o kiparstvu kot zvrsti umetnosti (5. aprila ob 19. uri) in fotografskih izzivih pri dokumentiranju kiparske dediščine (4. oktobra ob 19. uri).

Poskrbeli smo tudi za najmlajše in družine, ki jih vabimo na dve družinski zabavi s poskočno žabico Ljubo in ustvarjalni delavnici za mladostnike.

Brezplačni ogledi razstave

Ne spreglejte popularizacijskih dni odprtih vrat, ko si bo razstavo moč ogledati brezplačno, le-ti bodo: 18. maja, 16. junija in 3. decembra 2012.

Brezplačen ogled bo mogoč tudi v času akcije Dnevi evropske kulturne dediščine, ki poteka zadnji teden v septembru. Družine pa si bodo razstavo lahko brezplačno ogledale v času akcije Z igro do dediščine, ki poteka prvi teden v oktobru.

Odpiralni čas muzeja: torek–nedelja: 10.00 – 18.00. Vsak četrtek podaljšan odpiralni čas do 21. ure.

Mestni muzej Ljubljana