Na Gospodarskem razstavišču je 13. novembra 2014 potekala 13. regijska konferenca z naslovom »Lokalna samooskrba: Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih«.

Na konferenci, ki sta jo organizirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in ki se je je udeležilo nekaj več kot 200 udeležencev iz javnih zavodov (šol, vrtcev, domov za ostarele in drugih) ter ponudnikov lokalno pridelane hrane, so bile predstavljene smernice in priporočila za naročanje hrane v javnih zavodih, različne možnosti dobave hrane in živil ter model medobčinskega sodelovanja na področju lokalne samooskrbe v okviru projekta RURBANCE. Ker je primarni cilj konference povečanje naročanja oziroma vključevanja lokalno pridelane hrane v javnih zavodih in pri drugih ponudnikih prehrane, je bil poseben poudarek tako na priporočilih vezanih na pripravo javnih naročil hrane in živil kot na izmenjavah dobrih praks s področja oskrbe javnih zavodov.

Župan Zoran Janković je v svojem uvodnem nagovoru dejal, da na Mestni občini Ljubljana že od vsega začetka podpirajo vpeljevanje lokalne prehrane v javne zavode: »Lahko rečem, da so bili javni zavodi, ki delujejo v okviru Mestne občine Ljubljana eni prvih, ki so začeli v praksi uporabljati možnosti za kratke dobavne verige. Strokovne službe MOL z izvajanjem javnih naročil aktivno pomagajo tistim javnim zavodom, ki sami nimajo zadosti notranje podpore ali kadrovskih razpoložljivosti. Zavedamo se pomena lokalno pridelane hrane in njenega pozitivnega učinka tako na zdravje kot tudi na razvoj domačega gospodarstva, zato tudi na MOL spodbujamo razvoj ljubljanskega podeželja.«

Nekateri zavodi še vedno ne vedo, da lahko po sedaj veljavni zakonodaji iz postopka javnega naročanja izločijo enega ali več sklopov prehrambenih izdelkov in tako del naročila namenijo direktno lokalnim pridelkom. Pri tem je sicer potrebno upoštevati dva pogoja: da izločeni sklopi skupaj predstavljajo največ 20% vrednosti vseh sklopov ter da skupna vrednost vseh sklopov ne presega 80.000 €. Poleg upoštevanja zakonodaje je pri pripravi razpisa pomembno tudi to, da je ta enostaven in razumljiv, sklope pa je potrebno oblikovati glede na to kaj in v kakšnih količinah so lokalni dobavitelji zmožni ponuditi. Na konferenci je bil zato predstavljen pilotni projekt uspešnega javnega naročanja prehrambnega blaga, ki so ga v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za finance izdelali v Kranjskih vrtcih. Organizatorki prehrane Katarina Jevšjak in Marjeta Podpečan sta na praktičnem primeru prikazali kako učinkovito oblikovati razpis, katerega primer bo do 24. 11. 2014 objavljen na Portalu javnih naročil. Prav tako so udeležencem svoje načine samooskrbe in povezovanja z lokalnimi pridelovalci predstavili Viški vrtci in OŠ Sostro, ki se lahko pohvali s šolskim ekosadovnjakom ter Skupina proizvajalcev ekološkega sadja Slovenije in ponudniki slovenskega mleka, ki že imajo izkušnje z neposredno dobavo v javne zavode.

Uživanje lokalne hrane je v zadnjem času postalo trend sodobnega življenjskega sloga, saj kratke poti med pridelovalcem in potrošnikom omogočajo bolj varno in zdravo prehranjevanje posameznika. Hrana iz naše bližine je kakovostnejša, ima višjo hranilno vrednost ter vsebuje več vitaminov, poleg tega pa predstavlja tudi manjšo obremenitev za okolje. Pri vsem tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da povečanje uporabe lokalno pridelane hrane pripomore tudi k rasti lokalnega gospodarstva. Kot je poudaril minister Dejan Židan predstavljajo javni zavodi v Sloveniji nabavni potencial v višini 140 milijonov evrov, kar je v primerjavi z vrednostjo kmetijske proizvodnje, ki znaša približno 1,2 miljarde evrov, izredno pomemben delež.

Udeleženci konference so si nato ogledali sejem Narava zdravje, na katerem se predstavljajo mnogi slovenski pridelovalci in predelovalci. Povezovanje med njimi in potencialnimi naročniki je zelo pomembno, saj se lahko le na ta način poveča uporaba lokalno pridelane hrane, samooskrba in razvoj kmetijstva. Mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je ob tem izpostavila, da sta kmetijstvo in samooskrba prepoznani kot pomembni prioriteti regije v obdobju 2014-2020: »Današnja udeležba nam kaže, da je obravnavana tematika izredno pomembna za vse deležnike. Naloga Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je prepoznati potencial regije in iskati rešitve, zato bodo naše naloge v veliki meri usmerjene v razvoj in povečanje trajnostne samooskrbe, pri čemer stremimo k temu, da je razvoj ekonomsko učinkovit, socialno pravičen in okolju prijazen«.