torek, 10. 5. 2016

Zasedala skupščina JHL

Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana so 10. maja 2016 potrdili letna poročila Javnega holdinga in povezanih javnih podjetij za leto 2015 ter sprejeli poročilo o realizaciji investicijskih načrtov družb v skupini. V nadaljevanju je potekala seja Sveta ustanoviteljev, na kateri je bil potrjen Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

Družbeniki so na seji skupščine Javnega holdinga Ljubljana sprejeli letna poročila Javnega holdinga in povezanih javnih podjetij Energetika Ljubljana, Vodovod–Kanalizacija, Snaga in Ljubljanski potniški promet ter konsolidirano letno poročilo za leto 2015. Vse družbe v skupini so poslovno leto 2015 zaključile pozitivno. Matična družba Javni holding Ljubljana je leto 2015 zaključila s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 4.604 tisoč EUR. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija je leto 2015 zaključilo z dobičkom v višini 314 tisoč EUR, Energetika Ljubljana v višini 5.223 tisoč EUR, javno podjetje Snaga je ustvarilo dobiček v višini 37 tisoč EUR, medtem ko je LPP zabeležil dobiček v višini 54 tisoč EUR. Konsolidirani čisti poslovni izid celotne skupine za leto 2015 je pozitiven v višini 6.062 tisoč EUR.

Pod okriljem skupine Javnega holdinga Ljubljana se izvaja skupaj kar 12 različnih gospodarskih javnih služb v 20 občinah. Skozi usklajevanje se vsakodnevno uresničuje trajnostno naravnano izvajanje gospodarskih javnih služb in izvedba številnih zelenih projektov. Tudi v letu 2015 se je na področju investicij z dogovarjanjem in usklajevanjem sledilo strateškemu cilju sočasnosti izvajanja posegov v prostor. Tako leto 2015, kot tudi daljše obdobje, je bilo za Javni holding uspešno tudi z vidika uresničitve ciljev reorganizacije, saj je v obdobju od leta 2010 do konca leta 2015 iz naslova racionalizacije stroškov poslovanja podpornih služb bilo kumulativno realiziranih 7,5 mio EUR prihrankov, izhajajoč iz postavljenih ciljev reorganizacije v letu 2009.

Za Energetiko Ljubljana je bilo leto 2015, tako kot leto prej, zelo osredotočeno na povečevanje učinkov združitve z družbo TE-TOL. Vertikalna združitev proizvodne in distribucijske dejavnosti v novi organiziranosti je omogočila višje učinke obeh dejavnosti, obenem pa tudi medsebojno povezovanje storitev, ki jih Energetika Ljubljana zagotavlja svojim uporabnikom. V ta namen je v letu 2015 začela s tržnim repozicioniranjem, s ciljem oblikovanja koncepta celovite energetske oskrbe, ob pospešenem razvoju omrežij in zgoščevanju priključevanja na sistem daljinskega ogrevanja in oskrbe z zemeljskim plinom kot dveh ključnih energetskih sistemov za okoljsko odgovorno in energetsko učinkovito oskrbo domov v urbanih okoljih. Eden prvih rezultatov koncepta celovite energetske oskrbe je letos uvedena maloprodaja električne energije, ki še posebej uporabnikom toplote in zemeljskega plina prinaša večje ugodnosti. Pomemben ukrep za izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani je tudi spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina oz. metana v prometu. V letu 2015 je bilo prodanih 2,1 mio Sm3 metana, kar glede na leto 2014 predstavlja kar 47-odstotno povečanje. Skladno z naraščanjem deleža okolju prijaznih vozil, Energetika Ljubljana pospešeno gradi dodatne polnilnice, in sicer bo v kratkem na P+R Dolgi most na voljo že druga. Družba je investicijski načrt realizirala v višini 17,2 mio EUR, od tega je bila dobra polovica investicijskih vlaganj namenjena za obnove in nadomestitve, preostali del pa za razvojne projekte.

Družba JP Vodovod-Kanalizacija je poslovno leto 2015 zaključila uspešno. Za investicijske projekte je v letu 2015 porabila 7,2 mio EUR. Skupno je bilo v letu 2015 zamenjanih 6,7 km cevovodov za pitno vodo in 0,7 km cevovodov za odpadno vodo. V preteklem letu so intenzivno izvajali aktivnosti na projektu »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, ki poleg nadgradnje Centralne čistilne naprave in kanala C0, ki povezuje občine Medvode, Vodice in Ljubljano, vključuje tudi dograditev kanalizacijskega sistema z namenom celovitega urejanja komunalne infrastrukture. Leto so zaznamovale tudi številne komunikacijske aktivnosti, s katerimi se poudarja pomen ohranjanja vodnih virov in pitja vode iz pipe, kot trajnostnih projektov zelene Ljubljane. Posebna zgodba je bila v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Mestnim muzejem Ljubljana ujeta v steklenico z imenom Muzejska voda-Voda za prihodnost, ki opozarja na pomembnost ohranjanja virov pitne vode. Enoletna razstava VODA, ki se ta mesec zaključuje, na poseben način poudarja povezanost mesta z vodo danes in v različnih zgodovinskih obdobjih.

V Snagi vodijo enega od strateških projektov na državni ravni, ki je tudi največji kohezijski projekt s področja okolja v državi, vreden 155 milijonov EUR: projekt RCERO Ljubljana. Jeseni 2015 je bil zgrajen še zadnji, najzahtevnejši del projekta Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana – objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov (RCERO MBO) – ki je novembra 2015 dobil dovoljenje za enoletno poskusno obratovanje. V projektu sodeluje 37 občin, zato je regijski center tudi primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja občin. Analiza, ki jo je pri neodvisnih raziskovalnih inštitutih iz Köbenhavna in Münchna naročila Evropska komisija, je potrdila, da je Snaga vzpostavila izvrsten in trajnosten sistem ravnanja z odpadki: v Ljubljani med vsemi glavnimi mesti osemindvajseterice dosegamo najvišji delež ločeno zbranih odpadkov. Glede na kazalnike študije se je naša prestolnica kar desetkrat uvrstila med najboljše tri, na končni lestvici pa je pred Talinom in Helsinkom zasedla prvo mesto. V Ljubljani smo v letu 2015 ločeno zbrali 65 odstotkov vseh odpadkov, na celotnem območju, kjer za celostno ravnanje z odpadke skrbi Snaga, pa ta delež znaša 63 odstotnih točk. Družba je tudi v 2015 nazorno pokazala, da imajo od tega korist tudi občani, saj jim je že drugo leto zapored vrnila denar in povprečno decembrsko položnico znižala za 60 odstotkov. Snagina položnica je med najcenejšimi v Sloveniji.

Družba LPP že tretje leto zapored beleži dobiček. Pozitivni rezultat za leto 2015 je dosežen tudi s pomočjo države in lokalnih skupnosti, ki so zagotovile ustrezno sofinanciranje, istočasno pa družba intenzivno racionalizira stroške. V letu 2015 so uvedli več sprememb linij v skladu z željami potnikov in četrtnih skupnosti ter optimizacijo celotne mreže linij LPP. Linije 1, 8 in 27 so bile podaljšane, uvedena je bila nova linija 1D, linije 9, 18 in 15 pa so bile preusmerjene. Zaradi navedenih sprememb je število prepeljanih kilometrov na mestnih linijah povečano za 3,6 odstotkov. Poleg sprememb na linijah, so septembra 2015 avtobusi začeli voziti po obnovljenem delu Slovenske ceste. Na tem delu so bila postajališča mestnih avtobusov opremljena s tehnologijo »brezpapirnih« prikazovalnikov, ki ima zaradi nizke porabe energije minimalen vpliv na okolje. Pomembno pridobitev za potnike predstavljata tudi obnovljeni in razširjeni potniški center LPP ter obnovljen in razširjen vozni park Kavalirjev, ki so od uvedbe leta 2008 prevozili že 114.000 kilometrov in prepeljali okoli 900.000 potnikov. V letu 2015 so začeli pripravljati tudi projekt električni vlakec Urban, ki v mesecu maju vozi brezplačno. V lanskem letu je bil izveden postopek in podpis pogodbe za nakup 30 novih zgibnih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin. S pomočjo Eko sklada in nepovratnih sredstev pa bo Mestna občina Ljubljana pridobila še dodatnih 8 avtobusov.

Družbeniki so v nadaljevanju seje sprejeli poročilo o realizaciji investicijskih načrtov v letu 2015. Družbe v skupini Javnega holdinga so v letu 2015 v investicijske projekte vložile 28.202 tisoč EUR lastnih sredstev in izvedle za 68.060 tisoč EUR investicij s sredstvi lokalnih skupnosti.

Družbeniki so ob zaključku seje soglasno izrazili javno pohvalo direktorici Javnega holdinga Ljubljana in direktorjem javnih podjetij za izvrstno opravljeno delo, za učinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb in izvedbo investicij ter dobre poslovne rezultate.

V nadaljevanju je potekala seja Sveta ustanoviteljev, na kateri so se člani seznanili in potrdili besedilo Sporazuma o zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v povezavi s kohezijskim projektom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«. Stranke sporazuma so Svet ustanoviteljev, ki sporazum sklepa kot skupni organ občin ustanoviteljic, pristojen za usklajevanje odločitev v zvezi z zagotavljanjem gospodarskih javnih služb, Občina Vodice, ki pristopa k skupnemu projektu in ni udeležena v Svetu ustanoviteljev ter javno podjetje Vodovod – Kanalizacija kot bodoči upravljavec infrastrukture ter izvajalec obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Namen sporazuma je zagotavljanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode z zaokrožitvijo in optimalno izkoriščenostjo ter znižanjem stroškov storitev za uporabnike. V ta namen se zagotovi skupno izvajanje gospodarske javne službe na območju vseh strank sporazuma.

Ob zaključku seje je Svet ustanoviteljev sprejel program razpolaganja s stvarnim premoženjem družbe Snaga in podal soglasje k oddaji poslovnih, delavniških in skladiščnih prostorov na Povšetovi ulici 6 v Ljubljani.

Vsi sklepi so bili na sejah sprejeti soglasno.