V Jakopičevem sprehajališču je do konca aprila na ogled razstava “Zemlji na kožo pisano”.

Namen razstave je podpora ohranjanju kmetijskih zemljišč in je lep primer interdisciplinarnosti – povezovanja znanosti oziroma stroke in umetnost.

Razstava obsega 120 fotografij in fotomontaž velikega formata (130x180 cm). Avtor fotografij je Marko Modic, avtor spremnega besedila Iztok Osojnik, avtorica ideje pa je prof. dr. Marina Pintar, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s področjem urejanja kmetijskih zemljišč. Razstavo so organizirali Biotehniška fakulteta, Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter Mestna občina Ljubljana z javnim zavodom Turizem Ljubljana.

Ideja razstave se je porodila na Biotehniški fakulteti ob ugotovitvi, da na strokovnih in znanstvenih srečanjih o problematiki kmetijskih zemljišč in izjemno hitrem zmanjševanju njihovega obsega v Sloveniji, večinoma prepričani prepričujejo prepričane in da razprave pogosto ne zapustijo znanstveno strokovnih krogov. V morebitnem umetniškem, tedaj še nedefiniranem, dogodku so videli možnost, da čim večji krog ljudi nagovorijo z idejo o čim bolj skrbnem ravnanju s kmetijskimi zemljišči.

Zemlja je v ideji razstave mišljena kot tla, rodovitna prst, zgornji sloj zemljišča, ki nastaja tisočletja in tisočletja dolgo. Iz geološke podlage se počasi tvori rodovitna plast tal na zemljišču, ki ljudem služi ne le za pridelavo hrane, ki je sicer ena od osnovnih in najpomembnejših človeških materialnih dobrin, temveč tudi za pokrivanje različnih nematerialnih dobrin, kot so vzdrževanje biodiverzitete, ekosistemske storitve v povezavi z zadrževanjem in čiščenjem vode, uživanje v kulturni krajini ipd.

Če se vprašamo: »Kdo in zakaj potrebuje/mo kmetijska zemljišča?«, je odgovor, da jih kot posamezniki in kot družba v njihovi več namenskosti potrebujemo vsi. Podatek, da imamo v Sloveniji na voljo le še 866 m2 obdelovalnih zemljišč na prebivalca in da se glede tega uvrščamo na predzadnje mesto v Evropi, je zaskrbljujoč in kliče po skrbnem načrtovanju prostora v Sloveniji v prihodnje. Predlog zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je nastal ob zglednem sodelovanju kmetijske in načrtovalske stroke in je v procesu sprejemanja, daje pravni okvir za to (njegovim kritikom predlagam ponovno, ali pa morda prvo skrbno branje), vendar pa mora zavest o pomenu tal, kmetijskih zemljišč in kulturne krajine za vse nas, postati tudi ideja širše družbe.