3. decembra, na Ta veseli dan kulture, svojo pot začenja nov projekt štirih ljubljanskih gradov - Ljubljanskega, Tivolskega, Fužinskega in Cekinovega gradu.

Gradovi so neizmerno privlačni za najširši krog domačih in tujih obiskovalcev. V ljudeh netijo raziskovalni duh ... poleg zgodb o skritih zakladih, podzemnih hodnikih, grajskih stolpih in ječah prebujajo tudi radovednost o novih vsebinah, ki danes bogatijo stare prostore.

Na pobudo posameznih ustanov in v skladu s strategijo razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana se tako začenja sodelovanje med Javnim zavodom Ljubljanski grad, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pri projektu Zgodbe ljubljanskih gradov.

Namen medinstitucionalnega sodelovanja je povezati omenjene ustanove v celoto, a vendarle vsaka ostaja s svojo edinstveno zgodbo; obiskovalcem Ljubljane predstaviti in približati strnjeno in bogato ponudbo kulturne dediščine ljubljanskih gradov ter s tem tudi razstav in dogodkov, ki jih ustanove organizirajo. Zgodbe obetajo preplet zgodovine in sodobnega.

Zgodbe ljubljanskih gradov lahko odkrivate s cenovno privlačno vstopnino. Vstopnice, ki veljajo tri dni, bodo v prodaji od 4. decembra naprej. 3. decembra namreč vsak izmed gradov v okviru Veselega dneva kulture ponuja svojo vsebino brezplačno.

Ljubljanski grad
Upravičeno se ponaša z nazivom »krona nad mestom«, saj že več kot pet stoletij soustvarja veduto slovenske prestolnice. Ko se danes s tirno vzpenjačo povzpnete na grajski grič, v atraktivno prenovljenih grajskih prostorih naletite na raznoliko kulturno vsebino.

Grad Tivoli – Mednarodni grafični likovni center (MGLC)
»Najlepši kraj ljubljanski« (kot so časopisi poročali že leta 1860) je zdajšnjo podobo pridobil v 18. stoletju, Mednarodni grafični likovni center pa se v njem naseli v poznih osemdesetih prejšnjega stoletja.

Grad Fužine - Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Grad Fužine je bil v 16. stoletju ena najrazkošnejših plemiških rezidenc na Slovenskem in pravo žarišče renesančne kulture. Od leta 1992 v gradu deluje Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Cekinov grad – Muzej novejše zgodovine Slovenije
Baročni dvorec je v svoji zgodovini gostil številne lastnike; eden od njih je tudi »zakrivil« zveneče ime gradu. Po drugi svetovni vojni je v njem prostore dobil Muzej narodne osvoboditve - zdajšnji Muzej novejše zgodovine Slovenije.