V ljubljanski Živalski vrt je 31. julija 2012 prispela samica mačje pande.

Samico so pripeljali iz ZOO Salzburg, svoj dom v ljubljanskem ZOO pa je dobila v ogradi, ki stoji nasproti domovanja slona in v bližini perzijskih leopardov. Ograda je del naravnega gozda z mlako in visokimi drevesi, za mačjo pando pa so uredili še dodatna plezala in skrivališča.

Takoj po prihodu je samička začela raziskovati svoje novo bivališče. Najprej je previdno ovohavala tla in splezala na najbližje plezalo, kmalu pa se je zadovoljna lotila bambusovih listov, ki so njena glavna hrana.

Prav oskrba z bambusom bo za Živalski vrt organizacijsko zahtevna naloga. 3x mesečno bodo sveže veje bambusa vozili iz bambusovega nasada iz okolice Nove Gorice. Veje bodo shranjene v hladilnici, dokler jih panda ne bo pojedla. Vsak dan mora dobiti vsaj 200 gramov svežih bambusovih listov, za dodatek pa še posebne brikete za pande, piščance ali jajca.

Samica mačjega pande je stara dobro leto, v Živalskem vrtu pa načrtujejo, da bodo naslednje leto pripeljali še mladega samca.

V naravi je mačja panda zelo ogrožena vrsta. V živalskemu vrtu Rotterdam vodijo rodovno knjigo vseh mačjih pand v Evropskih živalskih vrtovih in tudi priporočajo, katere pande naj se med seboj parijo, da ne pride do križanja med sorodnimi pandami.

Mačje pande so ogrožene zaradi ljudi, ki izsekavajo gozdove, ki so njihovo življenjsko okolje, pa tudi zaradi divjega lova, ker jih ljudje lovijo zaradi njihovih kožuhov in za domače ljubljenčke.

 

Mačji panda (Ailurus fulgens fulgens)

Mačje pande živijo v visokogorskih bambusovih gozdovih, poraslih tudi z rododendroni, hrasti, jelkami, tsugami, orehi in javorji. Živijo lahko od 1800 do 4800 metrov visoko od Himalaje do južne Kitajske.

Uvrščamo jih med rakune in zveri. Mačji panda je prehranski specialist. Čeprav je zver in ima preprost želodec in kratko črevo, se pretežno hrani z listi in poganjki bambusa. To rastlinsko hrano težje prebavi, zato poje veliko glede na svojo telesno težo, da njegovo telo dobi potrebne hranilne snovi. Objeda tudi travi, plodove, koreninice, želode in lišaje, ter občasno pleni žuželke, ptičje mladiče in njihova jajca ter glodavce.

V dolžino meri do 60 cm in tehta do 5 kg. Živi lahko do 14 let.

Mačje pande se parijo od januarja do marca. Po 145 dnevni brejosti samica skoti do 4 mladiče v drevesnem duplu. Mladiči že imajo dlako, vendar so slepi in nebogljeni. Prvikrat zapustijo brlog, ko so stari 3 mesece. Pet mesecev stari mladiči so samostojni, spolno pa dozorijo pri 18 do 20 mesecih starosti.

Mačje pande so dejavne pretežno ponoči, so samotarji in teritorialne živali. Označujejo meje svojega ozemlja. Podnevi večinoma spijo na drevesih.

Na glavi imajo velike uhlje, zelo dobro slišijo in dolge srsti s katerimi tipajo predvsem ponoči. Na sprednji nogi imajo dodaten šesti prst, ki je nastal iz podaljšane kosti zapestnice in ga uporabljajo kot palec, ker stoji nasproti ostalim prstom. Z njim prijemajo liste in jih nosijo v usta. Ob pomoči tega palca lahko plezajo po deblu z glavo navzdol, kar zmorejo le redke živali.

Odrasle mačje pande plenijo snežni leopardi, rumenogrla kuna pa pleni njihove mladiče. Pande se oglašajo z nekakšnim smrčanjem in godenjem, kadar pa se preplašijo, pihajo kot mačke.