Znani so prejemniki Župančičevih nagrad 2013, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture.

Župančičevo nagrado za življenjsko delo prejme:
pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec in urednik Evald Flisar.

Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje (2011-2013) prejmejo:
dramski igralec, gibalec in režiser Ivan Peternelj,
lutkovni umetnik, igralec, animator in predavatelj Brane Vižintin,
ansambel Slovenski tolkalni projekt (SToP), ki ga sestavljajo Matevž Bajde, Marina Golja, Damir Korošec, Barbara Kresnik, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Damir Plamberger in Dejan Tamše.

Komisijo Mestne občine Ljubljana za podelitev Župančičevih nagrad so sestavljali prof. dr. Milček Komelj, izr. prof. dr. Andrej Blatnik, Matevž Čelik, Jurij Meden, doc. dr. Gregor Pompe, doc. dr. Tomaž Toporišič in Vojko Vidmar.

Slovesna podelitev Župančičevih nagrad bo v torek, 11. junija 2013, ob 19. uri v Centru kulture Španski borci, pred podelitvijo, ob 18.30 uri, se bo v Centru kulture Španski borci župan Zoran Janković srečal z nagrajenci, ki se bodo ob tej priložnosti vpisali v spominsko knjigo Ljubljane.

Iz utemeljitev predlagateljev:

Evald Flisar je mojstrski pripovedovalec, pa tudi mislec, ki zna misliti drugega in, ta sposobnost je v sodobnem svetu še zlasti redka, premisliti samega sebe. (To posebej dokazuje roman To nisem jaz.) Svoje junake pogosto pošilja po svetu, iz katerega pa se – podobno kot on z daljših bivanj v Avstraliji in Londonu, da o številnih potovanjih na vse konce sveta niti ne govorimo – praviloma vrnejo obogateni za voltairovsko spoznanje, da je važno obdelovati lasten vrt. Le zazrtje vase prinese rast. Tudi zato, ker nas opozarja na to večno, a večno znova prezrto resnico – in ne le zato, ker gre za enega najmočnejših, najbolj uspešnih in najbolj vitalnih opusov v novejšem slovenskem leposlovju
(Izr. prof. dr. Andrej Blatnik)

Ivan Peternelj z umetniškimi kreacijami zadnjih let potrjuje, da je vsestranski odrski umetnik, ki v pravem pomenu besede uteleša potrebe sodobnega časa, interdisciplinarnost scenskih umetnosti in s tem omogoča povezave različnih zvrsti odrskih umetnosti, saj udejanja vrline in veščine izjemno širokega spektra. Nagrado prejema za vloge v naslednjih predstavah: Oskar Wilde: Ribič in njegova duša, Heinrich Böll – Blažka Müller Pograjc: Izgubljena čast Katharine Blum, Luna na cesti- koprodukcija Zavoda Bufeto in SMG, Georges Faydeau: Klistirajmo Srčka! in Svetlana Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado; Ribiča in njegovo dušo in Luno na cesti pa je tudi režiral.
(Uršula Cetinski, direktorica in umetniška vodinja SMG)

Brane Vižintin je v obdobju zadnjih dveh let igral v predstavah: Bagdadski tatič, Romeo &Julija, Mala Čarovnica, Živalska farma in Ti loviš!. Prepoznaven je po mojstrski animaciji, zanesljivi govorni interpretaciji, intrigantnem glasovnem razponu, iznajdljivih lutkovnih in igralskih rešitvah ter sozvočni komunikaciji, ki jo vzpostavlja z ostalimi animatorji, igralci, lutkami in občinstvom. Njegova igra je visoko profesionalna, saj se svojih vlog loteva natančno, predano, poglobljeno in kompleksno, pri čemer ne gre spregledati njegovega izjemnega občutka za muzikaličnost.
(Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana, Jera Ivanc, umetniška vodinja Lutkovnega gledališča Ljubljana)

Ansambel Slovenski tolkalni projekt (SToP), ki ga sestavljajo Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger, Dejan Tamše in Marina Golja, je v zadnjih dveh letih izvedel naslednje umetniške projekte: Glasbeno plesno predstavo SRH v Cankarjevem domu, koncerte in delavnice v Ljubljani in Celju (gost Ney Rosauro), Bumfest (mednarodni festival tolkalnih skupin), Tolkala in Musma (mednarodni projekt Music Masters on Air) in druge. SToP je zelo aktiven na področju klasične tolkalne glasbe. Na koncertih se pojavljajo z vrhunskimi tolkalci, kot so Haruka Fujii, Ney Rosauro in drugi. Akademske tolkalce je združila želja po komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb ter raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Na koncertih uporabljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal. Svoje glasbeno in družbeno poslanstvo dopolnjujejo na mnogih koncertih za mlade in predvsem spodbujajo slovenske skladatelje k pisanju glasbe za tolkala.
(Nataša Zaviršek Žorž)