Župančičeve nagrade 2011 za življenjsko delo in dvoletno ustvarjanje so podeljene.

Župančičeve nagrade so najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico slovenske prestolnice in s svojo vrhunskostjo odmevajo tudi v širšem nacionalnem in mednarodnem prostoru.

Mestna občina Ljubljana Župančičeve nagrade namenja ustvarjalcem iz Ljubljane za življenjsko delo in za stvaritve, ki so bile javnosti predstavljene v letu pred podelitvijo. Poleg umetniške skulpture in listine, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi prejmejo nagrajenke in nagrajenci tudi denarno nagrado v višini treh povprečnih bruto plač v Republiki Sloveniji. Umetniški kipec je delo akademskega kiparja Boštjana Drinovca, listino pa je izdelala akademska slikarka Zora Stančič, oblikovala pa Tanja Radež.

Merila za nagrajevanje vrhunske ustvarjalnosti določa Odlok o priznanjih Mestne občine Ljubljana ( Uradni list RS, št. 116/2008), po katerem se vsako leto podelijo največ štiri nagrade. Župančičeve nagrade so bile prvič podeljene leta 1965.

Letošnje Župančičeve nagrade je župan Zoran Janković v četrtek, 9. junija 2011, zvečer slovestno podelil v Slovenskem mladinskem gledališču.

Župančičevo nagrado 2011 za življenjsko delo je prejel skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec Lojze Lebič.

Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje pa so prejeli:

• dramski in filmski igralec Primož Bezjak,
• plesalca in koreografa Rosana Hribar ter Gregor Luštek in
• Sadar + Vuga, d.o.o.

Lojze Lebič

Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejel akademik prof. Lojze Lebič, vodilni sodobni slovenski skladatelj, glasbeni teoretik, visoko cenjen glasben pedagog in pisec, katerega filozofska misel, poetična literarna beseda in aristokratska duhovna karizma ustvarja vrh slovenske umetnosti in kulture.

Njegova glasba, zvesta povojnemu modernizmu, ki jo poznavalci imenujejo zveneča metafizika, prestreza zvenenje tišine narave s kontemplativno osebno in družbeno občutljivostjo in skuša seči, kot pravi umetnik sam, »v nekakšno genetsko osnovo evropskega in širšega glasbenega spomina«, raziskuje sozvočja z moderno slovensko, pa tudi svetovno poezijo in svojo umetniško poklicanost usmerja v razkrivanje resnice s spoštovanjem »stvarstva, Stvarnika in skrivnosti bivanja«, s hvalnico stvarjenju, svetu in vesolju. Vélikemu umetniku smo hvaležni, da kot trikratni nagrajenec Prešernovega sklada in prejemnik Prešernove nagrade za skladateljski opus in dobitnik vrste mednarodnih nagrad za svoj dosedanji opus simbolično sprejema iz rok slovenske prestolnice, v kateri desetletja nastajajo njegove posvečene umetnine in v kateri zori njegova hvalnica življenju, tudi Župančičevo nagrado za življenjsko delo, ki mu jo Ljubljana podeljuje v znamenju občudovanja njegove umetnosti in hvaležnosti za podarjanje vere v smisel bivanja, v humanizem etičnega sveta, lepoto ustvarjanja in harmonijo medsebojnega spoštovanja ter sozvočja z vsem, kar obstaja. Poslej so nam njegovi darovi še bliže in se jim v Župančičevem imenu poklanjamo s še globljo pripadnostjo in spoštovanjem.

Primož Bezjak

Dramskemu in filmskemu igralcu, plesalcu, koreografu in režiserju Primožu Bezjaku Mestna občina Ljubljana izroča Župančičevo nagrado za leto 2011 za nosilne vloge v zadnjih uprizoritvah Slovenskega mladinskega gledališča: Nižini neba, Peklenski pomaranči, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, Vampirju in Zadnjem plesu Nižinskega. Umetnikovo igralsko znanje, ki suvereno razpolaga z vsemi standardnimi odrskimi izrazili in enako prepričljivo obvladuje tudi filmsko igro, ples, koreografijo in režijo, raste iz igralčeve redke pristne empatije do vseh nepredvidljivih duševnih stanj v plesu človeških usod, ki jim umetnik katarzično podarja možnost samopreseganja z ustvarjalno močjo umetniškega upodabljanja svojih odrskih likov, ko jim daje na voljo občutljivi instrument svoje duše in telesa, slovenskemu gledališču pa prepričljiv umetniški obraz.

Rosana Hribar in Gregor Luštek

Rosana Hribar in Gregor Luštek, po perfekciji umetniškega izraza dediča velikega slovenskega plesnega in koreografskega izročila Pie in Pina Mlakarja, sta s svojo bogato izrazno invencijo podobno kot njuna umetniška prednika deležna pomembnih priznanj v tujini – v Ludwigshafnu in Hannovru v Nemčiji, v Srbiji, v izboru vseevropske mreže Aerowaves –, kamor ju hvaležno vabijo tudi kot koreografa avtorskih produkcij. Prav tako zaželena sta kot soustvarjalca številnih slovenskih gledaliških uprizoritev. Mestna občina Ljubljana je umetnikoma podelila Župančičevo nagrado za leto 2011 za avtorski plesni predstavi Duet 012 in Šampanjec in jagode, ter za številne koreografije plesnih in gledaliških uprizoritev v katerih se njuno zrelo plesno mojstrstvo kaže kot lirična plesna poezija človeškega približevanja in oddaljevanja, ki se s svojo predanostjo umetnosti zazira v nebo in prepoznavno žlahtní slovenski in evropski gledališki prostor.

Sadar+Vuga d.o.o.

Ljubljana je z večnamensko dvorano in nogometnim stadionom v centru Stožice dokončno postala moderna evropska metropola. Mestna občina Ljubljana je avtorskemu tandemu v arhitekturnem ateljeju Sadar + Vuga namenila Župančičevo nagrado za leto 2011 v znamenju počastitve obeh vrhunskih arhitekturnih umetniških stvaritev, ki z novimi dimenzijami in tehnično dognanostjo zagotavljata najmodernejšo športno infrastrukturo, s svojo poetično vzvalovljeno zlato lepoto in za zdaj še bodočo razsežno parkovno ureditvijo, novo zeleno mestno oazo, pa ustvarjata tudi idealno prizorišče za velike kulturne in umetniške spektakle, s katerimi Ljubljano enakovredno postavljata tako na športni kot tudi kulturni evropski in svetovni zemljevid.