Župančičeve nagrade 2014, najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture, so prejeli Niko Grafenauer (za življenjsko delo) ter Janja Majzelj, Ema Kugler in Metod Pevec.

Mestna občina Ljubljana je nagradila vrhunskost štirih umetnikov, ki širijo ugled Ljubljane doma in v svetu:

Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejel:

akademik Niko GRAFENAUER, pesnik, prevajalec, pravljičar in esejist.

Eksistencialno izhodišče, ki določa doživljajsko prostornino njegove poezije, še najbolje označuje nekaj Grafenauerjevih stavkov, kjer govori o neogibni samoti in osredotočenosti, v kateri edino lahko izkuša sebe, sestavljenega iz najrazličnejših doživetij, spoznanj, vtisov, travm, podplutb itd.
Hkrati pa potrebuje tudi besede in jezik, s katerim se mora to izkušenjsko gradivo zložiti v organično celoto, da se v njej pesniško oglasi. Vse to pa ni možno, če avtor ne govori z roba samega sebe, kjer se živost pesniškega sporočila ustanavlja po senci, ki jo življenje meče na zaslon neskončnosti.
Njegove pesmi so izšle v treh izborih: Pesmi (1979), Samota (1990) in Dihindih (2000), zbrane pesmi, skupaj s ciklusom novih pod naslovom Diham, da ne zaide zrak, pa 2010.
Omeniti velja tudi zbirko Prividi (2009), ki je nastala v sodelovanju s slikarko Alenko Sottler in vsebuje groteskne pesniške komentarje k mundialnemu bestiariju, kakršen je upodobljen v njenih risbah.
Zelo pomembno je zaznamoval tudi sodobno pesništvo za otroke in mladino. Uveljavil se je že s prvo zbirko Pedenjped (1966), ki je nato izšla v več ponatisih. Še bolj pa se je vtisnila v predstavno obzorje otrok s slikanicami, v katerih je naslovnega junaka upodobil ilustrator Marjan Manček. Svoj pesniški opus za otroke je Grafenauer dopolnil še s štirimi knjigami, v katerih so upodobljeni doživljaji in motivi iz živalskega sveta, urbanega družinskega okolja (Nebotičniki, sedite, 1980) pa tudi fikcije, ki so povezane z različnimi pojmi iz vsakdanjega izkustva ali pa se opirajo na zgodovinske vire in izročilo. V tem smislu posebej izstopa ilustrirana pesniška knjiga Stara Ljubljana (1983), v kateri nastopajo s humorjem podloženi prizori iz življenja v srednjeveški Ljubljani. Številne so tudi njegove slikanice za otroke, mdr. Pedenjped, 1968, Avtozaver, 1976, Lokomotiva, lokomotiva, 1981 idr. Vse to ga uvršča med vodilne pesnike v slovenski mladinski književnosti.
Več izdaj je doživela tudi pesniška zbirka za mladino Skrivnosti (1983), ki čutno nazorno upesnjuje neotipljive pojave in občutja, s katerimi je prepreženo človekovo doživljanje resničnosti pa tudi fiktivnih, irealnih vzgibov in predstav.
Grafenauer se je uveljavil tudi kot pisec pravljic za otroke (Majhnica,1987, Mahajana in druge pravljice o Majhnici, 1990) in radijskih iger za otroke. Svoje poetološke spise in interpretativne študije o slovenski poeziji od Prešerna do sodobnosti je izdal v treh knjigah: Kritika in poetika, 1974, Izročenost pesmi, 1982, Tretja beseda, 1991, ki jih je 2001 zbral v obsežnem delu Odisej v labirintu.
V slovenščino prevaja predvsem nemške pesnike, ki jih je večinoma izdal v knjižni zbirki Lirika (MK). To so Hans Magnus Enzensberger, Friedrich Hölderlin, Gottfried Benn, Else Lasker-Schüler, Paul Celan, Hugo von Hofmannsthal (Slehernik), Rainer Maria Rilke (Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja).
Njegove pesmi so prevedene v več svetovnih jezikov. Objavljene so bile v literarnih revijah in antologijah, izbori pesmi pa tudi v samostojnih knjigah, med katerimi naj omenimo Pesme, 1977, Beograd; Vreme i pad, 1983, Kumanovo; Pesme, 1984, Beograd; Izbrisi, 1990, Sisak; Eingewebte Spur, 2003, Dunaj; Geheimnisse, 2010, Celovec. (iz Bibliografskega zbornika ob 75-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje (2012-2014) so prejeli:

Janja Majzelj, prvakinja Slovenskega mladinskega gledališča, dramska in filmska igralka
za vloge v predstavah:
Charles Bukowski: Smrt kadi moje cigare, režija Ivana Djilas,
Ljubezen (Nedolžnost v sedemdesetih minutah), zasnova in režija AndrásUrbán,
Jean Genet: Služkinji, režija Vinko Möderndorfer;
in
za vloge v filmu in televizijski nadaljevanki:
Panika, scenarij in režija Barbara Zemljič;
Mamin dan, režija Matevž Luzar.

Ema Kugler, filmska in videorežiserka, scenografinja in kostumografinja
za izvedbo dveh performansov:
Adagio,
Mojster in jaz;
in
za celovečerni film:
Odmevi časa.

Metod Pevec, filmski režiser, scenarist in književnik
za celovečerni film melodramo Vaje v objemu.

O letošnjih prejemnikih najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana s področja umetnosti in kulture so odločali predsednik in člani Komisije Mestne občine Ljubljana za podelitev Župančičevih nagrad v sestavi: prof. dr. Milček Komelj, izr. prof. dr. Andrej Blatnik, Matevž Čelik, Jurij Meden, doc. dr. Gregor Pompe, doc. dr. Tomaž Toporišič in Vojko Vidmar.