petek, 10. 6. 2005

ŽUPANJA MOL DANICA SIMŠIČ JE PODELILA ŽUPANČIČEVE NAGRADE ZA LETO 2005

Županja MOL Danica Simšič je v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu podelila Župančičeve nagrade Alojzu Srebotnjaku, Mateji Bučar, Zdenku Huzjanu in Borisu Ostanu.

Župančičeva nagrada za življenjsko delo

Alojz Srebotnjak

Letošnji Župančičev nagrajenec za življenjsko delo Alojz Srebotnjak je eden vodilnih slovenskih skladateljev in glasbenih pedagogov. Ustvaril je številna temeljna dela, nepogrešljiva za razvoj sodobne slovenske glasbene umetnosti. V slovenski glasbeni prostor je uvedel prečiščen avantgardizem na področju dvanajsttonske glasbe, pri čemer je svojim stvaritvam vselej vdihnil učinkovit čustven naboj, povezan s kompozicijsko tehnično dognanostjo. Ob umetniškem ustvarjanju je svoje bogato znanje posredoval številnim študentom, najprej na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od leta 1970 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer danes predava kot zaslužni profesor. Za svoje delo je prejel številne domače in mednarodne nagrade, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado.

 

Župančičeve nagrade za umetniške dosežke v preteklem letu

Mateja Bučar

Plesalka sodobnega plesa in koreografinja Mateja Bučar je ena najprodornejših umetnic na področju slovenskega sodobnega plesa, znana tudi v mednarodnem prostoru. Svojo izvirno koreografijo je razvila na temelju klasičnega baleta, medtem ko je sodobni ples izoblikovala v sodelovanju z najuglednejšimi sodobnimi koreografi. V koreografiji in plesu je vpeljala svojevrsten avtorski pristop, ki ni omejen le na telo, marveč tudi na definiranje prostora in zvoka. V zadnjem letu se je umetnica predstavila z dvema izrazitima umetniškima predstavama: Kvadrat, prikazan v Berlinu, Stockholmu in Ljubljani ter Koncept Koncepta, izveden v Ljubljani in Moskvi.

Zdenko Huzjan

Akademski slikar, avtor petih pesniških zbirk in redni profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Zdenko Huzjan je eden največjih živečih slovenskih slikarjev eksistencialnega figuralnega slikarstva, ki nadaljuje izročilo Marija Preglja, Gabrijela Stupice, Zorana Mušiča in Janeza Bernika. V svojem pretresljivem slikarskem opusu upodablja človeka, razpetega med rojstvom in smrtjo, vrženega v svetost in samoto bivanja, tragično omejenega z minljivim telesom. Prepoznavni lik njegovih slik je znameniti gnezdilec, osamljeno in odtujeno bitje, ki včasih počiva v fetusni drži, drugič zavzame položaj melanholičnega misleca, naslednjič pa se prelevi v preroka.

Boris Ostan

Dramski igralec Boris Ostan je eno največjih imen sodobne igralske umetnosti na Slovenskem. Poleg dognanega mojstrstva v pogledu govorne tehnike, glasovnega, telesnoizraznega in žanrskega razpona, ki je enako suveren v komediji kot tragediji, igralske prezence in osebnostne zrelosti ga v vrh slovenskega igralstva uvršča domala neomejena sposobnost prepričljivega vživetja v katerokoli dramsko osebo. V pretekli sezoni je v svojem matičnem Mestnem gledališču ljubljanskem ustvaril kar tri raznorodne nosilne vloge: Marka Antonija v Shakespearovi tragediji Julij Cezar, Davorina v komediji Matjaža Zupančiča Bolje tič v roki kot tat na strehi in Martina v drami Edwarda Albeeja Koza ali Kdo je Silvija?

 

Služba za odnose z javnostmi MOL