ponedeljek, 14. 10. 2019

Odtis narave in človeka v nakitu

Aleksandra Atanasovski in Maja Licul, oblikovalki sodobnega nakita

»Od malega me privlačijo majhni svetleči se predmeti. To se je kasneje povezalo s sprehodi po naravi. Takrat se umirim in sem pozorna na vse okoli sebe. Srebrn in zlat nakit iz lističev, palčk, plodov in poganjkov vidim kot nadaljevanje njihovega življenja na naših telesih. Odločila sem se, da jih ne bom predelovala, jim dodajala oblik in pomenov. Naj delčki narave ostanejo z nami taki, kot so,« pravi oblikovalka nakita Maja Licul. Delala je na področju sodobne umetnosti, še danes pa se ukvarja z grafičnim oblikovanjem.

Tudi Aleksandra Atanasovski črpa iz narave. Ob njenem nakitu me prešine beseda brezčasnost. Nakit združuje nekajpradavnega in kibernetskega. »Zanimata me notranja človeška in zunanjanarava. Človeška narava je tudi vsa psihologija, naše težave, dobri trenutki. V prvih kolekcijah sem se ukvarjala z odtisom kože, da bi ohranila spomin na nekaj tako dragocenega, kot sta bližina in človeškost. Sledila je kolekcija z ogrlicami in uhani v obliki ušesa. Ker se mi zdi, da ne znamo več prisluhniti, sem naredila tretje uho. Sledili sta kolekciji Plečnik in Ivana Kobilca. Sedaj delam na projektu mestni smaragdi. Nahajališča mojih smaragdov so plaže in parki, kjer se razbite steklenice v pesku spremenijo v prelepe zelene kamenčke. Narava jih spet obdela, jih naredi lepe, tako kot je naredila prave smaragde. Sama jih samo še obrusim in vdelam v nakit.«

Na delovni mizi v studiu Eho vidim nekaj orodja, tudi hrastove lističe. »Pobereš s tal in daš uliti?« vprašam Majo. »Ja. Ampak nakit se ne zgodi v izdelovanju, temveč korak prej.« Čeprav se jima ne zdi posebej zanimivo, vztrajam z vprašanjem, po kakšnem postopku delata, koliko ljudi je potrebnih, da nastane njun nakit. »Odlivanje je poseben postopek, zlatarska znanja so dolgo ostajala znotraj ceha in sama zahtevnejša dela prepuščam mojstrom,« pravi Maja. Aleksandra nadaljuje: »Vlivam, izdelujem modelčke 3D, naredila sem že nakit iz plastike, blaga in platna; rada eksperimentiram. Material prilagajam ideji. Najprej naredim model iz voska, ki ga dam livarju, da to vlije v srebro ali v katero drugo kovino. Ko dobim od livarja surov odlitek, ga oblikujem s piljenjem, lotanjem in drugimi tehnikami, dokler kos ne zasije. Drage kamne in tanko zlato dam v obdelavo mojstrom, od katerih se veliko naučim – in oni od mene.«

Trenutno Maja v Mariboru dela z begunci kolekcijo iz vinske trte. Namen je, da se naučijo delati odlične izdelke visokega cenovnega razreda. Tudi tako razbijajo predsodke, predvsem pa mit o beguncih kot o poceni delovni sili. Pred nedavnim so ji z Blejskega otoka naročili kolekcijo nakita: oblikovala ga je iz rastlinja na otočku.

Poleg svojega dela v studiu Eho predstavljata tudi druge umetnike. Predstavili sta nakit Martine Lončar in dela Désirée Kolarec. Tudi tako povezujeta umetnike in promovirata unikatni nakit. Spremljata domače in tuje trende in ponudbo, želita predstavljati različne umetnike s področja sodobnega umetniškega nakita. Poudarjata, da se dragocenost takega nakita ne meri po materialih, temveč šteje zgodba, ki je utelešenje materiala, ideje in izdelave.

--

Avtor: Jedrt Jež Furlan