Nina Peče Grilc je danes že nekdanja direktorica javnega zavoda Kinodvor, ki ga je vodila od leta 2008. Ob odhodu smo jo prosili, da za MESTnice zapiše nekaj besed in svojo zgodbo o delu in vseh načrtih, ki jih ima v prihodnosti, deli z vsemi nami.

Zasejala se je verjetno že zgodaj v mojem otroštvu, saj sem veliko časa preživela z babicama in dedkom, ki so bili polni pripovedk, spominov, humorja, domišljije in življenjskih modrosti.

Večinoma sem bila Ljubljančanka, a sem vsake toliko časa živela tudi na tujem, najdlje v Pragi in kasneje v Amsterdamu. Vživljanje v nova in nepoznana okolja in vsakič drugačno družbo je v mojem značaju pustilo pečat – nenehno željo po raziskovanju in osvajanju izzivov.

Eden takšnih je pred dobrim desetletjem zazvonil na mojem telefonu. Klic iz Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana. Bi sprejeli izziv vodenja novega javnega zavoda? Bi na pogorišču nesrečnega art kina Kinodvor ustvarili nov mestni kino? Poguma nam ni manjkalo, ključno je bilo znanje in zaupanje – krog ljudi, s katerimi so nemogoče ambicije uresničljive. Mestni kino Kinodvor je zgodba o uspehu in za mano je desetletje nepozabnih doživetij, veliko sladkih in prgišče grenkih, predvsem pa desetletje izjemnih izkušenj in zorenja.

Ponosna sem, da sem kot del velike ljubljanske družine, kot organizem mesta imenuje župan Zoran Janković, prispevala k rojstvu novega kulturno-družabnega prostora, brez katerega si danes marsikdo Ljubljane sploh ne more več predstavljati. In Kinodvor je veliko več kot to. Je zgodba ljudi, ki so postali družina, je tisoče zgodb, ki jih osvetli filmski projektor na velikem platnu, so vedno nove zgodbe, ki se tam odvijajo dan za dnem. Naj bo tako in še bolje še dolgo!

Ustvarjanje zgodb me pelje naprej, novim izzivom in novim svetovom naproti. Ker vem, da me nekaj potrebuje prav toliko, kot to potrebujem jaz.  Danes so to nova obzorja za mlade generacije. Grajenje vrednot za kakovost bivanja in sožitje, za pristen stik z naravo in ustvarjanje prostora za pogum, radovednost in radoživost. Globoko vdihnem in čutim zadovoljstvo. Živim v naravi, le lučaj od Ljubljane, ki je moje mesto.

Toliko mojih zgodb je v njej, toliko tistih, iz katerih sem črpala svoj življenjski spirit in energijo, pa tudi kakšna teh, ki sem jih soustvarila – zase in za druge. Vesela sem, ker je zaradi tega življenje v mestu boljše in lepše. Mesto pa raste, se razvija, sooča z novimi izzivi… toliko je še dela in čas je za nov podvig!

---

Ostale zgodbe sodelavk in sodelavcev preberite v MESTnicah.