Zakaj je mesto pomemben življenjski prostor za ptice ali zakaj je pomembno, da v mestu živijo ptice?

Ptice živijo v skoraj vseh življenjskih okoljih, ki si jih lahko zamislimo, vendar so nam po navadi najbližje tiste, ki si z nami delijo urbani dom. Golobi, vrabci, vrane in lastovke so zagotovo med bolj poznanimi; za nekatere opomnik, da je narava vse okoli nas, za druge pa nadloga. Pa so res ali jih samo ne poznamo?

Na prvi pogled se nam morda zdi malce nenavadno, toda urbana okolja premorejo bogato vrstno pestrost vsega živega. Ptice niso nobena izjema, saj lahko v Ljubljani z okolico najdemo kar 161 različnih vrst ptic. Izmed teh kar 104 vrste tukaj tudi gnezdijo, kar je skoraj polovica vseh ptic gnezdilk v Sloveniji. Zakaj potem pogosto predpostavljamo, da so mesta najbolj degradirana okolja na svetu? Slednje sicer ni daleč od resnice, vendar pa so mesta in druga urbana okolja povsem nov življenjski prostor, kamor so se naselile vrste, ki so znale izkoristiti dane razmere. Ko pomislimo na ugodne razmere, ljudje in ptice morda nimamo v mislih istih stvari, vendar pa je razumevanje teh zelo pomembno za naše nadaljnje uspešno sobivanje.

»Pticam lahko na zelenih površinah mesta pomagamo tudi z gnezdilnicami, ki so običajno namenjene manjšim pticam pevkam. V Ljubljani ste jih morda zasledili v parku Tivoli ali na katerem od trgov. V njih najpogosteje gnezdijo velika sinica, plavček ali brglez.« Foto: Eva Horvat

Siva vrana

Sive vrane so zelo inteligentne ptice, ki se lahko po svojih umskih sposobnostih kosajo celo s papigami. Pri mnogih ljudeh so nepriljubljene, ker zganjajo hrup, raznašajo smeti, se iztrebljajo po avtomobilih in napadajo ljudi. Vse to res počnejo, vendar naš odziv sporoča, kako dobro jih poznamo ali razumemo. Vrane s svojim »krakanjem« komunicirajo s pripadniki svoje vrste in tako opozarjajo na dogajanje v okolici. Sporočajo si vse – od nevarnosti do priložnosti za hiter obrok. S sporočanjem so učinkovitejše. Kadar se preveč približamo njihovemu gnezdu, nas na to opozorijo s krakanjem. Če ga preslišimo, nas lahko tudi napadejo, saj so skrbni starši, ki branijo svoje mladiče. To je povsem normalno in ne potrebuje nadaljnjerazlage, kajne?

Vrane so v mestih predvsem zaradi ugodnejših mikroklimatskih razmer (toplejše zime, obilo zavetja), varnosti (ni lovcev) in obilice hrane. Vsa zavržena hrana jim zelo tekne, do nje pa lahko pridejo tudi na zelo iznajdljive načine. Torej: več dostopne hrane pomeni več vran. Podobne ugodne razmere so v mesta privabile tudi domače vrabce in golobe.

Mestna lastovka

Kot že samo ime pove, je to vrsta lastovke, ki jo najdemo v mestih in blizu ljudi. Je ptica, ki se je popolnoma prilagodila na človeka in z njim sobiva. V daljni preteklosti so mestne lastovke gnezdile v skalnih stenah in jamah, kjer jih danes skoraj ne najdemo več. Hiše, stolpnice in mostovi so postali njihov novi dom, kjer se precej dobro znajdejo. Naj vas gnezdo lastovke in kak iztrebek na fasadi ne razjezi preveč, saj so lastovke za ljudi zelo koristne. Prehranjujejo se z letečimi žuželkami, med katerimi so pomemben vir hrane prav muhe in komarji. Mesta s številnimi populacijami lastovk in hudournikov imajo občutno manj nadležnih komarjev.

Lesna sova

V mestnem okolju lahko najdemo tudi sove, celo več vrst. V Ljubljani zagotovo redno gnezdita lesna sova in mala uharica, občasno pa se pojavljata tudi čuk in veliki skovik. Čeprav si sove pogosto predstavljamo kot gozdne ptice, jih v bližino mesta, podobno kot vrane, vrabce, golobe in lastovke, pritegne hrana. Sove se prehranjujejo z mišmi, voluharicami in podganami, teh pa je v mestu zaradi odpadkov, ki jih za seboj puščamo ljudje, obilo! Ptice so v mestih torej predvsem zaradi naše aktivnosti, in ko jih bolje spoznamo, se zavemo, da nam s svojo prisotnostjo pomagajo. Pojedo naše smeti in zmanjšajo populacije številnih žuželk. Hkrati pa so urbane ptice tiste, ki nas kdaj s svojim petjem odvrnejo od hrupa motorjev in vrveža ljudi. Danes v Evropi trije od štirih ljudi živijo v mestih, zato je ohranjanje urbane vrstne pestrosti izrednega pomena tudi za nas same. Ne le zgolj zaradi uslug, ki nam jih vrnejo, temveč tudi zaradi same kakovosti okolja, v katerem prebivamo. Spoznavanje ptic v mestnem parku je lahko za marsikoga prvi stik z naravnim okoljem, sprehod po drevoredu pa za mnoge sprostitev od dela med štirimi stenami. Bi bil sprehod enako prijeten, če v ozadju ne bi žvrgolele ptice?

Pomoč pticam v urbanih okoljih

Tako kot v številnih drugih življenjskih okoljih se tudi urbane ptice srečujejo s številnimi nevarnostmi in nekatere vrste postajajo vse redkejše. Pomagate jim lahko predvsem tako, da jim na stavbah omogočite varno gnezdenje. Ptice najpogosteje zasedajo razpoke v stenah, prostore pod napuščem ali streho, prazne poličke in manjše zračnike in luknje. Če obnavljate zgradbo, lahko namenoma pripravite takšne prostore, ki jih bodo ptice z veseljem sprejele. Če se vam na zgradbo naselijo lastovke in vam umažejo fasado, lahko pod gnezda namestite poličke. Posebej pozorni moramo biti tudi ob zasteklitvi objektov in poskrbeti, da se v njih odseva čim manj okolice, ki jo ptice lahko zamenjajo za naslednjo točko v svojem letu. Trki s steklenimi površinami so za ptice velikokrat usodni. Če želite, da je vaš novi ali prenovljeni objekt pticam prijazen, se lahko obrnete na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in z veseljem vam bomo podali kak nasvet ali priporočilo.

Krmljenje ptic

Ptice v naravi same najdejo zadostno količino hrane, zagotovo pa jim ob hudih zimah dodaten vir hrane pomaga preživeti. Največja vrednost krmljenja ptic je povsem izobraževalne in ozaveščevalne narave. Ob krmljenju se nam ptice približajo in ljudje imamo enkratno priložnost opazovanja ptic brez uporabe daljnogleda, pa še prav daleč se ne rabimo odpraviti, saj jih lahko opazujemo skozi domače okno. Tako razvijamo pozitiven odnos do ptic in narave, kar je še posebej pomembno v urbanih območjih in pri otrocih. Če se odločimo krmiti ptice pevke, so zanje najboljša sončnična semena, nikakor pa jim ne nastavljamo kruha in ostankov hrane. Vodnih ptic ne krmimo, saj si same poiščejo najbolj ustrezen jedilnik.

Več o Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) najdete na spletni strani www.ptice.si, kjer so na voljo tudi številne informacije o pticah v Sloveniji. Vabimo vas, da obiščete zavihek Pogosta vprašanja o pticah, kjer najdete odgovore na najpogostejša vprašanja. Če odgovori ne zadostujejo, se lahko obrnete na naš Ornitofon (01 426 58 75), kjer lahko za nasvet o pticah povprašate strokovnjaka. Ornitofon je prostovoljna odločitev zaposlenih v pisarni DOPPS za strokovno pomoč ljudem na področju ornitologije in naravovarstva.

Nedelja, 3. november: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli
VODI: Dare Fekonja (dodatne informacije in prijave na 041 513 440)
KJE: na parkirnem prostoru pred kopališčem v Tivoliju, Ljubljana
KDAJ:od 9.00 do 11.00
KAJ: Na novembrskem izletu bomo spoznali, katere ptice prezimujejo v Tivoliju in vso zimo obiskujejo krmilnice. Izlet organizira Prirodoslovni muzej Slovenije v sodelovanju z DOPPS. Izlet je še posebej primeren za družine z otroki in začetnike.

--

Avtor: Tilen Basle, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije