četrtek, 14. 2. 2019

Ko poklicno delaš tisto, kar imaš najraje

Anže Bitenc je gasilec v najširšem možnem obsegu! Kot poklicni gasilec je sodelavec v Gasilski brigadi Ljubljana, v prostem času pa je tudi prostovoljni gasilec v domači enoti ter predsednik komisije za usposabljanje pri Gasilski zvezi Ljubljana ...

»Gasilec« - v najširšem pomenu besede. Kot otrok sem v Vižmarjah prišel med prostovoljne gasilce in tam opravil tiste prve, najbolj pomembne korake na poti h poklicu gasilca. Najprej kot pionir, hodil sem na tekmovanja in spoznaval vrstnike, potem kot mladinec. Že takrat sem se navduševal nad gasilsko opremo in taktiko. Napredoval sem hitro, pri tem nisem izpustil prav nobenega koraka. In na to sem ponosen. Tako je, po mojem, tudi najbolj prav – začeti kot otrok in graditi svojo gasilsko kariero kot hišo – postopoma, natančno in trdno.

Seveda starost ni pogoj, marsikdo pomisli, da je za tako delo prestar. Ni! Za pomoč ljudem nisi nikoli prestar, ker je načinov pomoči tudi pri gasilcih veliko. Dobrodošli so prav vsi ljudje vseh starosti. Posebno pomemben se mi zdi prehod iz vrst mladincev med operativne gasilce. To je obdobje, ko se v gasilskih vrstah izgubi največ mladih – zaradi šole, športa, drugih ciljev v življenju in včasih tudi zaradi mentorjev, ki žal otrok ne znajo obdržati v gasilskih vrstah. Sam sem z 18 leti, po opravljenem tečaju za operativnega gasilca, vstopil v operativno enoto in tam delujem še sedaj.

Naučil sem se voziti tovornjak, izvajati postopke prve pomoči in drugih spretnosti, ki mi v življenju vedno znova pridejo prav. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da so me starejši gasilci naučili ceniti pomoč sočloveku v nesreči, kar je v sedanjosti žal vedno večja redkost. Ko sem postal poklicni gasilec, se mi je izpolnila velika želja.

Tisto, kar sem vedno počel najraje, je leta 2010 postalo moj poklic. Pol leta sem se izobraževal v gasilski šoli na Igu, nato sem devet let delal v izmenah kot gasilec. Letos sem v sklopu Gasilske brigade Ljubljana prešel v službo za gasilsko usposabljanje. To se zelo dobro dopolnjuje z dejstvom, da tudi na Gasilski zvezi Ljubljana opravljam podobno delo - sem predsednik komisije za usposabljanje.

Usposabljanje Antalya Volfire
Usposabljanje Antalya Foto: GBL

Kljub temu, da sem gasilec poklicno, nisem nikoli nehal biti gasilec tudi prostovoljno – z res izjemno ekipo, ki je delovala usklajeno, sem en mandat opravljal delo poveljnika prostovoljnega gasilskega društva v Vižmarjah, zdaj sem pomočnik poveljnika za prvo pomoč. Gasilec preprosto si – ali pa nisi. Vmesne stopnje zame ni.

Otrokom sem želel vedno vračati tisto, kar sem dobil sam. Ali ni res, da je znanje, ki smo ga dobili, vredno zelo malo, če ga ne znamo posredovati naprej? Zelo rad pomagam pripravljati in izvajati kratka predavanja in delavnice za otroke, velik pomen vidim v usposabljanju učiteljev in zaposlenih v vseh panogah (npr. kaj povedati, ko pokličeš na telefonsko številko 112), temeljne postopke oživljanja, letne evakuacijske vaje in preverjanja odzivov enot.

Pomembno je na primer, da se otroke nenehno, a na prijazen način, opozarja, kako nevarna je lahko igra s pirotehničnimi sredstvi. Navdušuje me dejstvo, da se boljši rezultati preventivnega dela kažejo iz leta v leto.

Velik del zaslug za tako učinkovito javno gasilsko službo v Mestni občini Ljubljana ima sistematično delo tako poklicnih kot tudi prostovoljnih gasilcev v zadnjih petnajstih letih. Ena poklicna in 35 prostovoljnih gasilskih enot v Ljubljani skupaj tvori celoto Javno gasilsko službo mesta, povezano z močno vezjo in zavedanjem, kako pomemben je vsak košček mozaika v tej zgodbi. Letno skupaj posredujemo na nekaj več kot 2000 intervencijah. Sistem smo ljudje in vsak, ki je del sistema, lahko pripomore k izboljšavam in napredku, le volja in čas sta potrebna. In tako ni samo pri gasilcih, ampak povsod.

Zavedam se, da sem imel srečo – najprej so me pravi ljudje na pravih mestih, kot prostovoljnega gasilca, znali navdušiti in obdržati v gasilskih vrstah, nato so mi poklicni gasilci dali priložnost, da se pri tem delu izkažem tudi poklicno. Živim v mestu, ki ima za vse službe v sistemu zaščite in reševanja velik posluh. Vse, kar sem dobil, bi rad skupnosti tudi vrnil. Imam najboljšo službo v najlepšem mestu. Bi si lahko želel več?

Pozar Besnica EPV
Na delu med požarom Besnica Foto: GBL

---

Ostale zgodbe sodelavk in sodelavcev preberite v MESTnicah.