petek, 19. 1. 2018

Ali ste vedeli: Arheološka izkopavanja na Gosposvetski cesti

V času arheoloških raziskav si je delo na terenu ogledalo ali se udeležilo javnih vodstev kar 911 obiskovalcev, med njimi vrtci, šole, člani UNI3, arheologi, študentje ter drugi zainteresirani občani in obiskovalci našega mesta.

Objavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja obiskovalcev javnih vodstev po terenu arheoloških raziskovanj na Gosposvetski cesti.

Ob zaključku prvega dela predhodnih arheoloških izkopavanj na Gosposvetski cesti

V prvem delu prenove in vzporednih arheoloških raziskav Gosposvetske ceste, ki je potekal od jeseni 2017 in se s koncem preteklega leta zaključila, med najdbami prevladujejo kamniti rimski sarkofagi emonskega grobišča, ki se je raztezal na obeh straneh severne vpadnice v Emono, po kateri danes vodi trasa Gosposvetske ceste. Drugi del raziskav in prenovitvenih del nadaljujemo spomladi letos.

Odgovore na vprašanja so pripravili v našem javnem zavodu Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Kam odpeljete sarkofage in ostale najdbe?

Sarkofagi in ostale najdbe se takoj po izkopu prepeljejo v restavratorski laboratorij in depozitorij Mestnega muzeja Ljubljana. Tam se jih očisti in, kadar je to potrebno, tudi restavrira. S tem se jim povrne prvotni izgled ter prepreči nadaljnje propadanje. Mnoge najdbe so namreč s tem, ko so odstranjene iz prvotne lege, podvržene hitrejšemu propadanju. Ko so najdbe očiščene, dokumentirane, fotografirane in ustrezno ovrednotene, ostanejo varno shranjene v depoju Mestnega muzeja Ljubljana, ki je pristojen za hrambo gradiva arheoloških izkopavanj v Ljubljani in njeni okolici.

Ali boste najdišče po končanih izkopavanjih zasuli?

Gradbinci takoj po zaključku arheoloških raziskav pričnejo z deli – obnovo Gosposvetske ceste, ki med drugim zajema menjavo kanalizacije, vodovoda, plinovoda, pripravo sadilnih jam za drevesa. Zato arheologi izkopanega arheološkega gradiva ne zasujejo, saj gradbincem izkop pomeni priročno gradbeno jamo. Sploh pa o najdišču, ko arheologi končajo in odstranijo vse arheološke ostaline ter jih skrbno dokumentirajo, ne moremo več govoriti. Če najdišča v skladu z arheološko metodologijo ne bi »odstranili« arheologi, bi ga brez natančnega arheološkega nadzora in dokumentiranja uničili gradbinci.

Iz kakšnega materiala so izdelani sarkofagi?

Večina sarkofagov, odkritih na Gosposvetski cesti, je izdelanih iz peščenjaka. Kamnite skrinje so narejene iz enega velikega kosa kamna, ki so ga pridobivali v bližini današnjih Moravč pri Domžalah.

Kdo so po poreklu bili ljudje, ki so živeli v Emoni?

Rimljani se na območju današnje Ljubljane niso naselili v popolnoma izpraznjen prostor. Namreč, na območju Žabjaka na Prulah je v tem času že obstajala keltska naselbina. Prvi Rimljani se tukaj naselijo ob koncu 1. stoletja pr. n. št. – njihovo naselbino trgovskega značaja smo odkrili pod gradom, na Gornjem trgu. Ko je Emona leta 14 oziroma 15 n. št. obdana z obzidjem, pa se v njej načrtno naselijo trgovske družine (skupaj s služinčadjo in sužnji), posamezni pripadniki aristokracije iz severne Italije in nekateri veterani panonskih legij. Sčasoma se nov val rimskega prebivalstva pomeša s staroselskim prebivalstvom, nova materialna kultura in religija pa se tudi deloma stopita s staroselsko.

Kdo so bili Emonci, pokopani pod današnjo Gosposvetsko cesto?

Nagrobni spomeniki, na katerih bi arheologi lahko prebrali imena izkopanih, na Gosposvetski cesti niso bili odkriti. Na terenu pa sicer arheologi lahko takoj ugotovijo spol pokojnika ali pokojnice (medenična kost je pri ženskah večja) in približno starost človeka, torej ali gre za otroka, mladostnika ali odraslega človeka. Dokaze za to arheologi iščejo v velikosti skeleta, stanju lobanje (posamezne kosti lobanje pri zelo majhnih otrocih še niso spojene) ter obrabljenosti zob. Glede na način pokopa je moč ugotoviti tudi družbeni status posameznikov.

Najrevnejši si niso mogli privoščiti niti izdelave lesene krste – o tem priča odsotnost žebljev v posameznih grobnih jamah. Tako žeblji pričajo, da gre za leseno krsto, ki so si jo lahko privoščili premožnejši prebivalci Emone. Najbogatejši pa so si dali izdelati kamnito skrinjo – sarkofag, ali pa so bili pokopani v zidanih grobnicah. Glede veroizpovedi pokopanih lahko ugibamo, da gre pretežno za kristjane, o čemer priča skeletni način pokopa, ki se uveljavi ravno s krščanstvom. Le-to je v 4. stoletju v Emoni že dodobra zasidrano. Po drugi strani, v tem času tudi pripadniki drugih veroizpovedi pokopavajo svoje umrle brez sežiganja in se tako s pogleda arheologov nekako »skrijejo« med kristjani.

gos2

V času arheološkimi raziskav si je delo na terenu ogledalo ali se udeležilo javnih vodstev kar 911 obiskovalcev različnih skupin. (M. Lukić)