10. junija praznujemo svetovni dan art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest v Evropi in tudi izven nje. Na ta dan sta umrla Antoni Gaudi in Ödön Lechner, dva izmed najbolj karizmatičnih artnouveaujevskih arhitektov, ki sta na različnih koncih Evrope umetnost popeljala v novo stoletje.

Zamisel o praznovanju svetovnega dneva art nouveauja se je leta 2013 porodila sodelavcem madžarske revije Art Nouveau Magazine. Od tedaj vse aktivnosti ob svetovnem dnevu art nouveauja koordinirata mednarodna mreža Réseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni, katerih članica je tudi Ljubljana. V tednu okrog 10. junija v vseh partnerskih mestih mreže RANN potekajo najrazličnejši dogodki – razstave, predavanja, vodeni sprehodi po mestih in muzejskih zbirkah.
Praznovanju svetovnega dneva art nouveauja se pridružuje tudi Ljubljana, ki pripravlja vrsto dogodkov, s katerimi pomaga v javnosti krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti te nam tako bližnje dediščine.

Med 4. in 10. junijem 2023 se bo ob svetovnem dnevu Art Nouveauja, ki ga praznujemo 10. junija, zvrstilo kar nekaj brezplačnih dogodkov od predavanj in vodstev do sprehodov po secesijski Ljubljani. Pripravili smo tudi ustvarjalne delavnice za družine, na katerih boste lahko izdelovali vitraje iz paus papirja in človeško figuro iz gline.   

Vsi dogodki so brezplačni.
Za določene dogodke so potrebne predhodne prijave.

Program

Nedelja, 4. junij 2023

10.00–13.00
Ustvarjalna delavnica za družine v Narodni galeriji
Narodna galerija, Vhodna avla Narodne galerije (Prešernova 24)

Na ustvarjalni delavnici za družine Art Nouveau bomo iz paus papirja in barvne folije izdelovali vitraje.

Več informacij o dogodku najdete tukaj.

Torek, 6. junij 2023

18.00
Predavanje Maks Fabiani – med Dunajem in Ljubljano
SAZU, Dvorana štirih letnih časov (Mala dvorana), Novi trg 4

Predava: dr. Franci Lazarini (UIFS ZRC SAZU) 

Četrtek, 8. junij 2023

16.00
Voden ogled po Mestni hranilnici ljubljanski
Bankarium / Muzej bančništva Slovenije, Čopova ulica 3

Stavba Mestne hranilnice ljubljanske je od izgradnje leta 1904 pa do danes namenjena bančništvu – nenazadnje so jo imenovali bančna palača. Na vodstvu bomo predstavili stavbo arhitekta Josipa Vancaša. Ogled bomo začeli na Čopovi ulici s fasado stavbe, nato pa se bomo po stopnišču povzpeli v dvorane nekoč poslovalnice, danes muzeja in si ogledali bančna okenca iz različnih obdobji. Pot bomo nadaljevali v višja nadstropja, ker so bila nekoč prostorna najemniška stanovanja, do nedavnega pisarne. Zdaj pa je prazen prostor, ki čaka na skorajšnjo preobrazbo v galerijske prostore, ki jih odpiramo naslednje leto jeseni. Ne zamudite enkratne priložnosti za ogled.

Vodi: dr. Meta Kordiš, Bankarium (Muzej bančništva Slovenije)
Obvezna prijava na bankarium@nlb.si (največ 12 obiskovalcev).

Petek, 9. junij 2023

17.00
Predavanje Secesijska tapiserija in Kranjski zavod za umetniško tkanje v Ljubljani (1898–1909)
Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Mednarodni trendi v umetnosti na prelomu stoletja (art nouveau, secesija, jugendstil itd.), so poleg arhitekture, kiparstva in slikarstva, poseben poudarek dajali tudi oblikovanju. Namen je bilo ustvarjanje modernih in prefinjenih meščanskih bivalnih prostorov, v katere so umeščali po modernih smernicah oblikovane predmete uporabne umetnosti. K tem sodijo tudi tkani izdelki in tapiserije, ki so okoli 1900 v širšem srednjeevropskem prostoru doživljali svoj preporod.

V skladu s temi trendi je v Ljubljani z letom 1898 nastal Kranjski zavod za umetniško tkanje (Krainische Kunstwebe Anstalt). Šlo je za moderen tkalski obrat, delujoč po zgledih podobne nemške delavnice Scherrebek. Proizvajali so različne izdelke, kot so tapiserije, blazine, supraporti, tkane po kartonih sodobnih avstrijskih in nemških oblikovalcev. Po začetnem uveljavljanju v Avstriji in celo tujini je zaradi različnih razlogov po približno desetletju delovanja leta 1909 propadel. Čeprav je šlo za enega najpomembnejših umetnoobrtnih zavodov obdobja secesije v Ljubljani, je danes splošno manj znan in izpostavljen.

Predava: dr. Miha Valant (Oddelek za umetnostno zgodovino FF UL)
Več informacij najdete tukaj. Predhodne prijave niso potrebne.

Sobota, 10. junij 2023

11.00
Delavnica za družine Kako narediti človeško figuro iz gline?
Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Kakšna je glina na dotik? Kaj vse lahko nastane iz njenega gnetenja? Na delavnici bodo predstavljeni osnovni pristopi k modeliranju človeških figur iz gline. Za vzor nam bodo secesijske upodobitve človeškega telesa, s čimer se pridružujemo praznovanju svetovnega dneva art nouveauja. Na ta način želimo pri otrocih in mladostnikih krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti te nam tako bližnje dediščine. Pred ustvarjalnim delom se bomo sprehodili po muzejskih prostorih, kjer so na ogled magično pisani keramični izdelki. Delavnico bo vodila akademska kiparka zasl. prof. Dragica Čadež Lapajne.
Delavnica je primerna za vse starostne stopnje. Trajanje 90 minut.

Vodi: zasl. prof. Dragica Čadež Lapajne
Obvezna prijava na arheozabava@nms.si
Več informacij je dostopnih tukaj. 

11.00
Vodstvo Art Nouveau v Ljubljani
Stalna razstava, Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15

Barbara Savenc, muzejska svetovalka kustodiata za novejšo likovno umetnost bo vodila po stalni razstavi Mestnega muzeja Ljubljana in se pri tem osredotočila na predstavitev del in vsebin iz obdobja okoli 1900.

Vodi: Barbara Savenc (MGML)
Več informacij najdete tukaj, prijavite pa se na prijava@mgml.si.

18.00
Sprehod po secesijski Ljubljani (iz serije Arhitektura v živo)
Zbirno mesto: Prešernov trg, Spomenik Francetu Prešernu

Za art nouveau, oziroma tako imenovano novo umetnost, je bilo značilno, da je združevala različne umetnostne zvrsti. Razvijala se je s skupnimi izhodišči, a v lokalnih različicah po vsem svetu, ki so bile tudi različno poimenovane. Pri nas se je za oznako te smeri predvsem v arhitekturi uveljavilo ime secesija. Ljubljana je po potresu leta 1895 dobila novo podobo in s Fabianijem nov, prvi moderni urbanistični načrt mesta. Staro in zaspano provincialno mesto je dobilo videz moderne prestolnice.
Svobodni in lahkotni slog secesije je povezan z naravo, folklorno dediščino in geometrijskimi oblikami. Sprehodili se bomo mimo Zmajskega mostu in nekaterih najpomembnejših secesijskih stavb domačih in tujih arhitektov (Ciril Metod Koch, Josip Vancaš, Maks Fabiani, Ivan Vurnik, ...) vzdolž Miklošičeve ceste z zaključkom v Miklošičevem parku – nekdaj Slovenskem trgu, najlepšem secesijskem ambientu na prostem.

Vodita: Marija Režek Kambič (ZVKDS OE Ljubljana) in Natalija Lapajne (MAO)
Obvezna prijava na izobrazevanje@mao.si.