10. junija praznujemo svetovni dan art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest v Evropi in tudi izven nje. Na ta dan sta umrla Antoni Gaudi in Ödön Lechner, dva izmed najbolj karizmatičnih artnouveaujevskih arhitektov, ki sta na različnih koncih Evrope umetnost popeljala v novo stoletje.

Zamisel o praznovanju svetovnega dneva art nouveauja se je leta 2013 porodila sodelavcem madžarske revije Art Nouveau Magazine. Od tedaj vse aktivnosti ob svetovnem dnevu art nouveauja koordinirata mednarodna mreža Réseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni, katerih članica je tudi Ljubljana. V tednu okrog 10. junija v vseh partnerskih mestih mreže RANN potekajo najrazličnejši dogodki – razstave, predavanja, vodeni sprehodi po mestih in muzejskih zbirkah.
Praznovanju svetovnega dneva art nouveauja se pridružuje tudi Ljubljana, ki pripravlja vrsto dogodkov, s katerimi pomaga v javnosti krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti te nam tako bližnje dediščine.

Četrtek, 9. junij 2022

Mestna hranilnica ljubljanska

Mestna hranilnica ljubljanska, foto: Miran Kambič

Bankarium / Muzej bančništva Slovenije, ob 16.30 uri
dr. Meta Kordiš, Bankarium (Muzej bančništva Slovenije)

Stavba Mestne hranilnice ljubljanske, delo arhitekta Josipa Vancaša, je od izgradnje pa 1904 do danes namenjena bančništvu. Na vodstvu bomo predstavili stavbo, na razstavi o slovenskem bančništvu pa zgodovino in delovanje hranilnice na začetku 20. stoletja. Obnova za Muzeja bančništva Slovenije je sledila prvotnim secesijskih izhodiščem in dekorju.

Obvezna prijava na bankarium@nlb.si (največ 15 obiskovalcev)
Brezplačno

Narodna galerija

Delavnica Art nouveau, od 17. do 20. ure
Ustvarjalna delavnica za družine bo na ploščadi pred Narodno galerijo na Cankarjevi ulici. V primeru slabega vremena bo delavnica v Ustvarjalnem ateljeju Narodne galerije.

Obvezna prijava preko spletne strani https://www.ng-slo.si/si/dogodki
Brezplačno

Sprehod po secesijski Ljubljani

Foto: Blaž Zupančič

Zbirno mesto: Prešernov spomenik ob 18. uri

Na predvečer svetovnega dne dediščine art nouveau, umetnostnega gibanja, ki je nastalo na prehodu iz 19. v 20. stoletje, se bomo v družbi konservatorke in umetnostne zgodovinarke Marije Režek Kambič (ZVKDS) sprehodili po secesijski Ljubljani.
Za art nouveau, oziroma tako imenovano novo umetnost, je bilo značilno, da je združevala različne umetnostne zvrsti. Razvijala se je s skupnimi izhodišči, a v lokalnih različicah po vsem svetu, ki so bile tudi različno poimenovane. Pri nas se je za oznako te smeri predvsem v arhitekturi uveljavilo ime secesija. Ljubljana je po potresu leta 1895 dobila novo podobo in s Fabianijem nov, prvi moderni urbanistični načrt mesta. Staro in zaspano provincialno mesto je dobilo videz moderne prestolnice.
Svobodni in lahkotni slog secesije je povezan z naravo, folklorno dediščino in geometrijskimi oblikami. Sprehodili se bomo mimo Zmajskega mostu in nekaterih najpomembnejših secesijskih stavb domačih in tujih arhitektov (Ciril Metod Koch, Josip Vancaš, Maks Fabiani, Ivan Vurnik, ...) vzdolž Miklošičeve ceste z zaključkom v Miklošičevem parku – nekdaj Slovenskem trgu, najlepšem secesijskem ambientu na prostem.(MAO, Arhitektura v živo)

Vodi: Marija Režek Kambič (ZVKDS OE Ljubljana)
Obvezna prijava na izobrazevanje@mao.si
Brezplačno

Petek, 10. junij 2022

Voden ogled prenovljene Vile Zlatica

Foto: Andrej Peunik

Vila Zlatica / Muzej in galerije mesta Ljubljane, ob 16.30 uri

Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja. Prenovljeni prostori nekdanjega domovanja družine Hribar so v celoti opremljeni z izvirnim pohištvom. Na stalni razstavi so na ogled: bela dekliška soba z garderobno sobo, jedilnica z mizo in popolnim meščanskim pogrinjkom, sprejemnica s klubskima mizicama, naslanjači, secesijskimi vitrinami, razkošnimi preprogami, kuhinja, kopalnica ... Del razstave je tudi zaklonišče ali »bunker«, ki ga je dal Ivan Hribar zgraditi leto pred začetkom druge svetovne vojne.
Prva občasna razstava prinaša pripoved o Hribarjevi ideji slovanstva v 19. stoletju ter sodobnem poslanstvu Foruma slovanskih kultur, ki ga ta mednarodna ustanova udejanja v 21. stoletju. Razstava nas vodi po poteh, po katerih je Hribar hodil in spoznaval različnosti ter podobnosti med slovanskimi narodi, obenem pa spoznati razvoj kulturnega sodelovanja med državami, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike.
V Vili Zlatica ima poleg mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur, sedež tudi združenje Pot pisateljic (WWR), ki upravlja evropsko kulturno pot posvečeno avtoricam s preloma 19. in 20 stoletja.

Vodita: Urša Roženbergar Šega in Eva Stamboldžioski
Obvezna prijava na info@fsk.si (največ 6 obiskovalcev)
Brezplačno

Sobota, 11. junij 2022

Voden ogled prenovljene Vile Zlatica

Foto: Andrej Peunik

Vila Zlatica / Muzej in galerije mesta Ljubljane, ob 15. uri

Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja. Prenovljeni prostori nekdanjega domovanja družine Hribar so v celoti opremljeni z izvirnim pohištvom. Na stalni razstavi so na ogled: bela dekliška soba z garderobno sobo, jedilnica z mizo in popolnim meščanskim pogrinjkom, sprejemnica s klubskima mizicama, naslanjači, secesijskimi vitrinami, razkošnimi preprogami, kuhinja, kopalnica ... Del razstave je tudi zaklonišče ali »bunker«, ki ga je dal Ivan Hribar zgraditi leto pred začetkom druge svetovne vojne.
Prva občasna razstava prinaša pripoved o Hribarjevi ideji slovanstva v 19. stoletju ter sodobnem poslanstvu Foruma slovanskih kultur, ki ga ta mednarodna ustanova udejanja v 21. stoletju. Razstava nas vodi po poteh, po katerih je Hribar hodil in spoznaval različnosti ter podobnosti med slovanskimi narodi, obenem pa spoznati razvoj kulturnega sodelovanja med državami, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike.
V Vili Zlatica ima poleg mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur, sedež tudi združenje Pot pisateljic (WWR), ki upravlja evropsko kulturno pot posvečeno avtoricam s preloma 19. in 20 stoletja.

Vodita: Urša Roženbergar Šega in Eva Stamboldžioski
Obvezna prijava na info@fsk.si (največ 6 obiskovalcev)
Brezplačno

Nedelja, 12. junij 2022

Vaza in skodela, sredina 19. stoletja, Japonska, porcelan, nadglazurna poslikava, pozlata, foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije

Vodstvo po razstavi Zlata sled. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem, s poudarkom na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ob 11. uri, Narodni muzej Slovenije

Osrednja tema razstave ob 200-letnici Narodnega muzeja Slovenije je zlato, ki povezuje vse zbirke muzeja. Na ogled so predmeti iz matičnih zbirk in drugih slovenskih muzejev. Osvetlili bomo družbeni kontekst secesije in med drugim izpostavili častne diplome, podeljene posameznikom za oplemenitenje prostora današnje Slovenije, in keramiko iz Satsume, ki je bila namenjena izvozu na Zahod ter je spodbudila zanimanje za japonsko umetnost.

Vodi: Dr. Zora Žbontar (Narodni muzej Slovenije)
Obvezna prijava na arheozabava@nms.si
Brezplačno

 
Maksim Gaspari, Simon Gregorčič: Oj z Bogom, ti planinski svet!, 1918, razglednica iz serije Vojska v slikah, Goriški muzej Nova Gorica

Virtualna razstava Vojna in moč podobe. Vizualna propaganda in cenzura na Slovenskem v času prve svetovne vojne 

Razstava tematizira vizualno podobo prve svetovne vojne, kot jo je mogoče razbirati na podlagi množičnih tiskov, ki so izhajali med vojno, in na podlagi sočasnega umetniškega ustvarjanja. Pri tem so izpostavljena načela in učinki državno vodenih procesov cenzure in propagande, ki sta z roko v roki določala pogoje ustvarjanja in s tem tudi vizualno podobo množičnih tiskov in umetniških del. Razstava prikazuje izbrane primere razglednic, plakatov, fotografij, izsekov iz periodičnega tiska in umetniških del, opredeljuje njihove likovne motive in izrazna sredstva ter analizira gradivo v kontekstu vojnega dogajanja. Izpostavlja propagandni namen tiskov in raziskuje vizualne prijeme, pri umetniških delih pa njihovo sporočilno moč in odziv umetnikov na vojno dogajanje. Z likovnega vidika je mogoče tako pri razglednicah, plakatih in ilustracijah v periodiki kot pri umetniških delih slediti takratnim prevladujočim oz. na novo porajajočim se umetnostnim smerem, kot sta na primer Art nouveau in ekspresionizem.

Oglejte si razstavo. 

Avtorji: ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta in Zgodovinski inštitut Milka Kosa