Tudi v letošnjem Evropskem tednu mobilnosti v sodelovanju z Botaničnim vrtom Ljubljana ter Europlakatom ozelenjujemo avtobusne nadstrešnice po mestu. Ob koncu letošnjega leta bo v Ljubljani ozelenjenih skupno 75 nadstrešnic na 41 lokacijah.

Enakomerno po mestu

Pri izboru lokacije ozelenitve upoštevamo merila, kot so: enakomerna prostorska porazdelitev po mestu, bolj obiskana postajališča, integracija z novo ali prenovljeno cestno infrastrukturo, bližina večjih zelenih površin za podporo ekološki povezljivosti ter pobude meščanov.
Ozelenitve bodo potekale ves september, v času Evropskega tedna mobilnosti 2025 bo ozelenjenih 7 nadstrešnic avtobusnih postajališč: 2 nadstrešnici na postajališču P+R Barje na Barjanski cesti, 1 nadstrešnica na postajališču Cankarjev dom na Erjavčevi cesti, 2 nadstrešnici na postajališču Ježkova na Poti Rdečega križa, 2 nadstrešnici na postajališču Bežigrad na novo prenovljeni Linhartovi cesti.

Strehe so zasajene izključno s slovenskimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami - gojenimi v ljubljanskem botaničnem vrtu -, ki so skrbno izbrane zaradi svoje odpornosti in vloge pri podpiranju mestne biotske pestrosti. Poleg tega zelene strehe pomagajo blažiti učinke mestnega toplotnega otoka z zniževanjem temperature okolice in filtriranjem trdnih delcev v zraku, s čimer izboljšujejo kakovost zraka. Te nove strukture so popolnoma samodržne in ne potrebujejo namakanja, gnojenja, ponovne zasaditve ali stalnega vzdrževanja.

Varovanje endemičnih in redkih rastlinskih vrst

Ozelenjene nadstrešnice predstavljajo tudi izviren pristop k varovanju nekaterih endemičnih in redkih rastlinskih vrst. Endemični žički grobeljnik je zaradi zasajevanja na mestnih nadstrešnicah sedaj številčnejše prisoten na teh nadomestnih rastiščih kot pa v naravi, v okolici Žič. Letos so na nadstrešnicah po treh letih vzcveteli tudi ilirski mečki, avtohtone vrste pa se s semeni z nadstrešnic že selijo v vmesne prostore. Strokovnjake Botaničnega vrta je razveselilo tudi dejstvo, da takoj po zasajevanju avtohtone cvetoče vrste luka to opazijo divji opraševalci in medonosne čebele, takoj za njimi pa ptice. Na takšen način skupaj ustvarjamo nove male nadomestne habitate.