CPS MOL 2025–2032 ohranja glavni cilj iz leta 2017: doseči približno dvotretjinski delež trajnostnih načinov (hoja, kolesarjenje, JPP) in tretjinski delež uporabe osebnega avtomobila. Dva horizontalna cilja – 15-minutno mesto in ogljično nevtralna Ljubljana – usmerjata vsebine v petih stebrih mobilnosti. Na podlagi raziskav javnega mnenja in širokega vključevanja splošne javnosti na eni ter intenzivnega sodelovanja strokovne javnosti na drugi so bili oblikovani ključni cilji strategije za vsakega od stebrov mobilnosti, ki so v nadaljevanju privzeli obliko 19 strateških vodil. Uresničevanju strateških vodil bomo lahko učinkovito tudi sledili, saj smo jim pripisali ciljne vrednosti, za te pa opredelili kazalnike (ter izhodiščne vrednosti).

Strateška vodila so služila kot ključna usmeritev za oblikovanje akcijskega načrta mobilnostnih ukrepov, ki si ga boste lahko ogledali v končni publikaciji CPS 2025–2032. 
Vizijo in cilje Občinske celostne prometne strategije MOL 2025–2032 si lahko ogledate tudi na spletnem portalu. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri njihovem oblikovanju. 

Strateška vodila po posameznih področjih

Celostno prometno načrtovanje

Strateško vodilo 1

Z usklajevanjem prostorskega in prometnega načrtovanja na ravni četrtnih skupnosti spodbujati razvoj četrtnih središč s storitvami vsakdanjega življenja, ki so prebivalcem varno in udobno dostopne peš, s kolesom ali javnim prevozom.

Strateško vodilo 2

Komunikacija prometnih vsebin in vključevanje lokalnih prebivalcev v oblikovanje ukrepov trajnostne mobilnosti.

Strateško vodilo 3

Merjenje in zbiranje podatkov o učinkih ukrepov in strategij za spremljanje njihove uspešnosti ter oblikovanje podlage za komunikacijo prometnih vsebin.

Hoja

Strateško vodilo 4

Večja varnost in zadovoljstvo pešcev na ravni celotnega mesta s poudarkom na varnih ter udobnih povezavah v stanovanjskih soseskah in naseljih.

Strateško vodilo 5

Urejanje varnih, udobnih in neprekinjenih povezav za hojo do lokalnih središč in boljša opremljenost lokalnih središč s storitvami, pomembnimi za vsakdanje življenje.

Strateško vodilo 6

Izvedba kampanj, urejanje nevarnih točk v šolskih okoliših ter umirjanje in zmanjševanje prometa na ulicah ob šolah za izboljšanje pogojev samostojne hoje otrok v šolo.

Kolesarjenje

Strateško vodilo 7

Zagotavljanje kakovostnih pogojev za varno in udobno kolesarjenje na ravni celotnega mesta s poudarkom na stanovanjskih soseskah in naseljih.

Strateško vodilo 8

Zagotavljanje hitrih in zmogljivih kolesarskih povezav za kolesarjenje iz sosednjih občin LUR.

Strateško vodilo 9

Zagotavljanje pogojev za kolesarjenje v šole, fakultete in na delo z urejanjem varnih, udobnih in hitrih kolesarskih povezav ter možnosti za varno parkiranje koles.

Strateško vodilo 10

Opremljanje večmodalnih točk za lažje kombiniranje različnih vrst prometa (JPP, kolesarjenje ...) – povezava s strateškim vodilom 15

Javni potniški promet

Strateško vodilo 11

Prilagoditev linij in frekvenc LPP novim potrebam (spremembam v poselitvi, novim lokacijam delovnih mest ...)

Strateško vodilo 12

Integracija vseh sistemov JPP ter parkirišč P+R v regionalno in državno shemo JPP.

Strateško vodilo 13

Na vpadnicah v prometnih konicah zagotovljen hitrejši potovalni čas avtobusov kot osebnih vozil.

Strateško vodilo 14

Hitrejše, okolju prijaznejše in udobnejše potovanje do cilja ter izboljšanje uporabniške izkušnje JPP.

Strateško vodilo 15

Opremljanje večmodalnih točk za lažje kombiniranje različnih vrst prometa (JPP, kolesarjenje ...) – povezava s strateškim vodilom 10

Motorni promet

Strateško vodilo 16

Manj voženj, opravljenih z osebnim vozilom, še posebej za kratke poti znotraj mesta – z umirjanjem in omejevanjem motornega prometa.

Strateško vodilo 17

Manj dnevnih migrantov, ki se v mesto vozijo na delo z avtomobilom – zaustavitev na obrobju Ljubljane oziroma čim bližje izvoru.

Strateško vodilo 18

Zmanjšanje površin, namenjenih osebnemu motornemu prometu; te se namenijo drugim udeležencem v prometu (pešcem, kolesarjem, JPP).

Strateško vodilo 19

Vzpostavitev parkirne politike, ki uravnava število ter pogoje za uporabo parkirnih mest, omejuje rast njihove skupne ponudbe, zmanjšuje privlačnost dolgotrajnega parkiranja v mestnem jedru in hkrati spodbuja ozelenitev parkirnih površin