Prvi celoviti urbanistični dokument Ljubljane po drugi vojni je bil Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane.

Kot prvi celoviti urbanistični dokument Ljubljane po drugi vojni je bil Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane (GUP) sprejet leta 1966. Osnova za njegovo pripravo je bila vrsta teoretičnih študij in predhodnih urbanističnih raziskav, ki so potekale tako rekoč od konca vojne.

GUP je v bistvu povzel in nadgradil morfološki model mesta, ki se je samodejno razvijal stoletja, zlasti po drugi vojni, njegov cilj pa je bil skladen razvoj celotnega mestnega teritorija ne glede na razdelitev na občine. Za pomanjkljivost lahko štejemo le, da se je osredotočil predvsem na mesto Ljubljana in ne na območje vseh občin, ki so sestavljale širšo Ljubljano. GUP je uvedel urejeno coniranje po celotnem območju mesta in usklajen infrastrukturni sistem. Zanimivo iz današnje perspektive je, da naj bi se predvidena avtocesta, v smeri vzhod – zahod, priključevala na središče mestnega tkiva severno od železniške postaje. Ta odločitev je bila spremenjena v sedemdesetih letih s sprejetjem obvoznega sistema avtocest.