Mestna občina Ljubljana je v letu 2002 sprejela dokument, ki na strateški ravni opredeljuje nadaljnji razvoj v prostoru.

Ta dokument smo poimenovali Prostorska zasnova. Izdelava in sprejemanje Prostorske zasnove ni bila predpisana s takrat veljavno zakonodajo o urejanju prostora. Pripravljena je bila kot predhodnik novega prostorskega plana Mestne občine Ljubljana.

S prostorsko zasnovo so bile podane usmeritve oziroma koncept predvidenega prostorskega razvoja v občini. Določena je bila glavna razmestitev dejavnosti in rabe prostora, pomembni sistemi infrastrukture in zlasti prometa, ter varovanja dediščine, naravnih in drugih dobrin.

Prostorska zasnova je odlična podlaga za pripravo nove generacije prostorskih aktov, ki jih predpisuje nova prostorska zakonodaja.

Prostorska zasnova predstavlja prvo fazo priprave in sprejemanja novega prostorskega plana Mestne občine Ljubljana. Kot že ime pove, gre za konceptualni, dolgoročno naravnan dokument, katerega osnovni namen je dati izhodišča in usmeritve za nadaljnjo pripravo prostorskega plana.

S Prostorsko zasnovo prikazujemo prostor občine in dejavnosti, ki se v njem odvijajo, kot sistem in podsisteme s svojo notranjo razvojno logiko in medsebojno funkcionalno povezanostjo. Razmejitve med posameznimi namenskimi rabami prostora na kartah je zato treba razumeti le kot informativne, torej predvsem kot ilustracijo konceptualnih usmeritev.

Cilji usmerjanja prostorskega razvoja

Cilj usmerjanja prostorskega razvoja je reševanje problemov v prostoru. Prostorski plan poskuša te probleme reševati tako, da ponuja neko ciljno ureditev in pravila za usmerjanje investicij v skladu s to ciljno predstavo. Opredelitev ciljev poteka od splošnejših do podrobnih. Najsplošnejši cilj plana je ustvariti okolje, ki zagotavlja dolgo, zdravo in ustvarjalno življenje vsakemu posamezniku. Tak cilj je nemogoče preprosto prevesti v določene prostorske rešitve. Podobno kot uravnotežen in trajnostni razvoj, ki sta pomembna cilja sodobnega prostorskega razvoja, so to cilji, ki predstavljajo najsplošnejše vodilo vsem vključenim v izdelavo plana. Med splošne cilje se prištevajo tudi zakonsko predpisana izhodišča in tista, ki jih prinašajo različne mednarodne resolucije. Na primer:

• ustvarjanje in zagotavljanje takšnih razmer v prostoru, ki omogočajo skladen civilizacijski in kulturni razvoj posameznika in skupine,
• ohranjanje naravnega okolja, naravnih bogastev, kulturnih vrednot in splošne kakovosti okolja,
• uravnoteženost razvojnih in varstvenih potreb,
• trajnostni (vzdržen) razvoj v prostoru s poudarkom na varstvu prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije,
• kakovostne in enakovredne življenjske in delovne razmere v različnih območjih,
• prostorsko usklajena in med seboj dopolnjujoča razmestitev različnih dejavnosti v prostoru,
• ohranjanje in razvijanje prostorske pestrosti in kvalitetne prostorske strukture.

Cilji prostorskega razvoja mestne občina Ljubljana so tako:

a. Dopolnjujoče prepletanje dejavnosti
Dejavnosti se umeščajo v prostor tako, da se med seboj ne motijo oziroma da se med seboj dopolnjujejo in dosegajo sinergijske učinke.

b. Prestrukturiranje prometa
Z različnimi okolju prijaznimi (predvsem javnimi) prometnimi sredstvi, in ureditvami se omogoča učinkovito in zanesljivo delovanje mesta in mestnega gospodarstva.

c. Zdravo in varno mesto
Mesto in širše območje občine se načrtuje tako, da se ohranja čisto okolje, zmanjša okoljska tveganja (predvsem z ustreznim ravnanjem z odpadki) in zagotavlja varno preskrbo z vodo.

č. Prijazno in odprto mesto
Mesto naj bo prijazno in dostopno za vse, predvsem za otroke in starejše, za prizadete in za marginalne skupine, skratka strpno, polikulturno in demokratično do vseh. 

d. Zgoščevanje mesta
Po načelih trajnostnega razvoja se razvoj usmerja v pospešeno urbanizacijo mestnega tkiva in pri tem upošteva zmogljivosti infrastrukture. 

e. Prenova in umirjanje 
Preprečuje se razpršeno gradnjo v prostoru. V območjih razpršene gradnje in slabo razvite infrastrukture se z ustreznimi programi in ureditvami zaokroža in sanira poselitvena območja. 

f. Povezava zelenih površin mesta v sistem 
Zelene in odprte površine morajo biti funkcionalno in vsebinsko povezane v sistem, ki je podobno kot grajeno tkivo del mestne strukture. 

g. Razpoznavnost in središčna vloga Ljubljane
Izboljšati je treba razpoznavnost mestne strukture v mentalni sliki prebivalcev in obiskovalcev. Hkrati s tem je treba krepiti vlogo Ljubljane kot razpoznavnega centra v omrežju. 

h. Opredelitev instrumentov za izvajanje plana
Mnoge ciljne orientacije ostanejo brez učinka, če za njih ni instrumentarija in korakov izvajanja v pravi smeri.

Ljubljana v širšem prostoru

Z naraščanjem mednarodne konkurenčnosti in globalizacije postajata posebej pomembna krepitev in razvoj gospodarske in storitvene funkcijske sposobnosti Mestne občine Ljubljana pa tudi širšega gravitacijskega prostora mesta.

Za uresničenje vloge Ljubljane kot mednarodno pomembnega središča je območje mestne občine Ljubljana v prostorskem smislu odločno premajhno. Zato je pri dolgoročni opredelitvi strateških ciljev ali koncepta prostorskega razvoja urbanega naselja predmet razmišljanja tudi razvoj neposrednega vplivnega zaledja, ki ga enakopravno sestavljajo sosednje občine.

Potrebno je sodelovanje občin celotnega osrednjega slovenskega prostora, ki se kot skupnost več sorazmerno samostojnih središč lahko začne razvijati v novo evropsko metropolo. Zamuditi to zgodovinsko priložnost bi pomenilo veliko škodo za vse lokalne skupnosti in vso državo.

- Razmeščanje dejavnosti

Za izboljšanje konkurenčnih prednosti Ljubljanske mestne regije v evropskem prostoru je treba smiselno ohranjati število in raznovrstnost funkcij v širšem prostoru mestne občine. Lokacije funkcij regionalnega pomena, zlasti pa delovno intenzivnih in prostorsko ekstenzivnih proizvodnih dejavnosti naj bi usmerjali tudi v regijo.

S tem zmanjšanjem migracij bo povezano manjše onesnaženje okolja, manj potratna raba energije, skrajšan čas prevozov in zmanjšani stroški takšne mobilnosti. Novo geslo razvojnih usmeritev Ljubljane, občinskih središč in drugih naselij v mestni regiji naj bi bilo ‘živeti v mestu, delati tudi v regiji’ ali ‘živeti v svojem kraju in delati v njegovi bližini’.

Enakomernejša delitev funkcij bo ustvarila pojem enotne urbane regije, v kateri dejansko že živimo, in ki ima v današnjem obsegu več kot pol milijona prebivalcev. Razmeščanje poselitvenih funkcij v ljubljanski urbani regiji naj bi še nadalje sledilo obstoječemu krakastemu razvojnemu vzorcu, ki omogoča učinkovit razvoj hierarhije središč, ohranjanje in vzdrževanje krajinske identitete ter je ugoden za razvoj javnega potniškega prometa.

- Promet

Pogoj za učinkovito delovanje urbanega sistema Ljubljanske urbane regije je hitra medsebojna dostopnost vseh urbanih središč predvsem z javnim potniškim prometom (v nadaljevanju JPP). Te dostopnosti sedanji sistem JPP na regionalni ravni ne omogoča. Trend neučinkovite uporabe osebnih prevoznih sredstev hitro narašča in vpliva na ne-trajnostno, razpršeno poselitev, z vsemi negativnimi posledicami.

Primarni nosilec prometa mora postati JPP. V regionalnem merilu je to predvsem železnica, ki bo na obrobju prehajala na ljubljansko mestno železnico - tramvaj. V strnjenih urbanih območjih bodo linije JPP vzpostavljale mrežo petminutne peš dostopnosti do postaje. V vozliščih bodo možni prehodi med različnimi prometnimi sredstvi, na vseh mestnih krakih pa bo omogočen sistem P+R (parkiraj in se pelji, P+R-”park and ride”).

- Krajina

Za prostor ljubljanske urbane regije je značilen izrazit preplet urbanih struktur s kvalitetnimi naravnimi sestavinami, zato jih je treba skrbno varovati pred spontano urbanizacijo. Obsežna in sorazmerno ohranjena območja kot Ljubljansko barje, Polhograjsko hribovje, obsavski prostor, Šmarna gora, Dobeno ponujajo možnost vzpostavitve celovitega prostorskega sistema krajine, v katerem so območja povezana z regionalnimi ekološkimi koridorji.

Današnji problem varovanja teh območij je dejstvo, da so le deklarativno zavarovana. To povečuje nevarnost nenačrtovanega poseganja na zaščitena območja in njihovo nadaljnje razvrednotenje.

- Oskrba z vodo in čiščenje odpadne vode

Oskrba z vodo, kot eden ključnih dejavnikov razvoja poselitve, je vezana na naravne vire in se ne more omejiti zgolj na območje posamezne občine. Za Ljubljano se pitno vodo zagotavlja iz Ljubljanskega polja in Iškega vršaja, pri čemer se podtalnica Ljubljanskega polja napaja iz reke Save, katere kvaliteta je vezana na stanje okolja v gorvodnih občinah, podtalnica Iškega vršaja pa se napaja iz zaledja Krima in južnega Barja in se nahaja v občini Ig. Podobno je z rezervnim virom Sorškega polja. Hkrati pa ljubljanski vodovodni sistem zagotavlja vodo večjemu delu sosednjih občin.

- Vodno gospodarstvo

Problemi vodnega gospodarstva presegajo območje Mestne občine Ljubljana, zato so potrebni celoviti načrti urejanja voda v okviru celotnih povodij. V sosednji občini, Dobrova–Polhov Gradec, so potrebni zadrževalniki zaradi poplavne varnosti južnega dela Ljubljane, vse občine ob Savi pa morajo skrbeti za kvaliteto vode v reki zaradi njenega vpliva na podtalnico kot vira pitne vode.

- Odpadki

Sedanji sistem zbiranja odpadkov in odlaganje na odlagališču komunalnih odpadkov Barje vključuje širši obmestni prostor, saj ga uporabljajo vse sosednje pa tudi nekatere druge občine (Kamnik, Domžale). Obstoječe odlagališče Barje bo v nekaj letih zapolnjeno in v regiji bo potrebno določiti nov sistem in lokacije odlaganja odpadkov.

- Energetska oskrba

Področje energetike je v večji meri prepuščeno trgu in tržnim zakonitostim. Za varovanje okolja v širšem vplivnem območju Ljubljane bo potrebno pripraviti rešitve za uporabo ekološko ustreznejših energentov. Na Savi so predvidene hidroelektrarne, ki zahtevajo skupno načrtovanje sosednjih občin.

Zasnova organizacije prostora

Prostorska zasnova ima težišče na treh vsebinskih sklopih – na mestu, naravi in prometu. Na teh težiščih se izraziteje odslikavajo razvojni učinki in spremembe, na katere v veliki meri vplivajo odločitve, uveljavljene s procesi prostorskega planiranja in načrtovanja. 
Izhodiščna težnja programske zasnove sloni na prizadevanju prostor integralno organizirati. 

Pri planiranju mesta se za nove potrebe zagotovi površine znotraj sedanjih zazidalnih območij, da se na večji del urbanega tkiva razširi in bolj enakomerno razporedi značaj programske pestrosti in privlačnosti, ki je sedaj praviloma domena le mestnega središča. 
Pri nadaljnjem načrtovanju narave se zagotovi njeno aktivno varovanje, javne zelene površine pa se poveča, sistemsko poveže in programsko obogati. 

Pri planiranju prometa se zagotovi razmere za vzpostavitev in razvoj privlačnega in trajnostno naravnanega javnega potniškega prometa.

a. Mesto 

S prostorsko zasnovo je poudarjen morfološki model razvoja mesta v krakih. Dejavnosti središča se radialno širijo in razvijajo vzdolž cestnih vpadnic, ki so istočasno najpomembnejše nosilke javnega potniškega prometa, grajeni prostor ob njih pa se zgoščuje. 
S časom bodo posamezni mestni kraki, vsak s svojo lastno prepoznavno podobo in utripom, vsebinsko bogatejši, pestrejši in privlačnejši, imeli bodo izoblikovane javne prostore in vsebinska jedra. 

Mesto - zasnova:

• enakomernejša prostorska razporeditev upravnih,
• izobraževalnih, zdravstvenih in kulturnih dejavnosti, - uravnotežen razvoj središča v obstoječe in nova kraka,
• zgostitev mestnega tkiva z objekti in z ureditvami odprtega prostora,
• programske in vsebinske prenove degradiranih območij,
• mešanje rab,
• omejevanje razpršene gradnje.

Njihova poselitvena območja se bodo zgostila tako z novimi stanovanjskimi, poslovnimi in javnimi objekti kot s parki in prostočasnimi ureditvami. Različna tipologija in boljša ponudba urejenih območij za stanovanja bosta preprečili nadaljevanje razpršene in neracionalne in zato pogosto nezadostne komunalno opremljene pozidave.

b. Narava 

Narava je v Prostorski zasnovi obravnavana kot pomembna in enakovredna strukturna prvina, čeprav gre za mestno občino in predvsem problem velikega mesta. 

Mestne zelene in odprte površine so funkcionalno in ekološko povezane in zasnovane v zeleni sistem. Dostopnost do naravnega zaledja bo omogočena z novimi ureditvami in tudi varovana. Mestno območje bo dopolnjeno z novimi parki in tematskimi prostočasnimi zelenimi površinami in programi. Urejala se bodo tudi območja odprtega prostora, ki so potrebna sanacije.

Narava - zasnova:

• ekološko in programsko povezovanje naravnih in urejenih zelenih in odprtih površin,
• programska in oblikovna prenova obstoječih odprtih površin,
• mestni vodotoki postajajo nove sistemsko urejene površine mesta,
• ureditev novih javnih zelenih površin.

Naravni prodori zelenja so bodo oblikovali tako, da bodo omogočali tudi dovod svežega zraka v mesto in s tem predvsem v poletnem obdobju blažilno vplivali na klimatske razmere v strnjeno grajenih delih mesta. 

Ena pomembnih naravnih prvin v Ljubljani so vodotoki. Cilj zasnove je vzpostaviti razmere za ureditev dostopnih in uporabnih obrežij Save in Ljubljanice in vodne površine čim bolje integrirati v strukturo mesta. Predvidene ureditve bodo obogatile mestno podobo in istočasno zmanjšale ali odpravile nevarnost poplavljanja, predvsem v večjem delu južnega obrobja Ljubljane.

c. Promet

Preobrazba prometa je nujen ukrep za izboljšanje tako prometnih kot ekoloških razmer v mestu. Možna je samo z omejevanjem osebnega prometa in razvijanjem privlačnega javnega potniškega prometa ter z večjo uporabo koles. 

Za Ljubljano je, glede na njeno velikost, morfološko zgradbo in značilno regijsko poselitveno zaledje ugotovljeno, kaj je najbolj smotrno; primarno sredstvo javnega prometa naj postane mestna cestna železnica (tramvaj), katere linije bodo podaljšane tudi do drugih poselitvenih središč in območij v regiji. Mestno železnico bo ustrezno dopolnjeval avtobusni javni promet. Na ključnih točkah izmenjave prometnih sistemov so predvidene posebej prostorsko in vsebinsko poudarjene prestopne točke. Postopno izgradnjo tega sistema bo spremljalo tudi dograjevanje kolesarskega omrežja.

Promet - zasnova:

• poudarjen razvoj javnega prometa,
• mestna železnica,
• povezovanje različnih prometnih sistemov (vozlišča in prestopne točke, javna parkirišča, parkiraj in se pelji ureditev kolesarskega omrežja),
• večja privlačnost mestnega središča za pešce, kolesarje in javne oblike prevoza.

Medtem ko mesto v notranjem prometu daje prednost javnemu prometu, se navzven povezuje z avtocestnim sistemom, drugimi cestami in železnico. Predlogi naravnani na urejanje in dopolnitev cestnega omrežja bodo omogočili bolj tekoč motorni promet, hkrati pa bosta, predvsem v mestnem središču, zmanjšana hrupna obremenitev in onesnaženje zraka. 

Z dopolnitvijo železniškega omrežja bo odpravljen tovorni železniški promet skozi železniško postajo in razbremenjen velik del železniških območij v centru mesta.