Okrog leta 2000 pred našim štetjem so na Ljubljanskem barju prebivali mostiščarji. Živeli so v mostiščih oziroma koliščih, lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, izdolbenih iz debel, imenovanih drevaki, preživljali pa so se z lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom.

Skozi Ljubljanska vrata, katerih zemljepisna lega je bila od nekdaj izjemno pomembna, so se že zgodaj selili številni narodi in ljudstva. Na območju današnje Ljubljane je najprej stala naselbina Venetov, nato Ilirov, še pozneje ilirsko-keltskih Japodov, v 3. stoletju pa so Ljubljansko kotlino poselili keltski Tavriski.

Emona, prvo ime današnje Ljubljane, ki je postalo znano v rimskem času, je najbrž keltskega izvora. Pred 1. st. pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila Ljubljanska kotlina del kraljestva Norik.