Labodjim mladičem ob Koseškem bajerju smo namestili identifikacijske obročke
Labodji par, ki gnezdi na Koseškem bajerju, ima letos dva mladiča. Predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic so obema mladima labodoma 22. julija 2019 nadeli identifikacijska obročka.
Koseški bajer, ki leži na zahodnem delu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je danes predvsem prostor oddiha meščank in meščanov ter življenjski prostor številnih rastlin in živali.
Uspešna gnezditev labodje družine
V začetku maja smo med rednim nadzorom območja krajinskega parka zaznali uspešno gnezditev labodjega para. Rast in razvoj labodjih mladičev smo redno spremljali, informacije o stanju labodje družine so nam večkrat posredovali tudi obiskovalci tega območja, Policija, ki nadzoruje območje, in člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia). Na pomoč so priskočili tudi ob poškodbah dveh labodjih mladičev, saj gnezdenje v urbanem okolju prinaša mnogo izzivov.
Oba labodja starša sta že obročkana, zdaj pa smo identifikacijske obročke namestili tudi mladičema. Obročkanje ptic ima več kot stoletno tradicijo, v Sloveniji pa ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije – Slovenskega centra za obročkanje ptic.
Kaj je obročkanje?
Obroček, narejen iz aluminija, služi kot nekakšna osebna izkaznica, ki nosi podatke o spolu, starosti ter datumu in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkamo v gnezdu, ko so mlade in še ne letijo. Pri obročkanju ptico pregledamo, stehtamo, zabeležimo tudi nekatere druge podatke (npr. dolžino peruti) in zdravstveno stanje ptice.
Glavni namen obročkanja ptic je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Še posebej pri pticah selivkah sta pomembna sodelovanje med državami in izmenjava podatkov. Na ta način pridobimo informacije o stanju populacij, življenjski dobi ter so dogajanju na selitvenih poteh in prezimovališčih. Podatki, pridobljeni za daljše časovno obdobje, so podlaga za ustrezne varstvene ukrepe. Tako je bila pred leti zabeležena zanimiva najdba – v Sloveniji obročkana bela štorklja je bila opažena v Južnoafriški republiki, razdalja med opazovanjema pa je ocenjena na več kot 7.800 km.
Kdo je labod grbec?
Labod grbec je ogromen ptič. Samo njegov trup je dolg okoli 80 cm, skupaj z vratom pa meri od 140 do 160 cm, razpon peruti meri od 200 do 240 cm. Perje je v celoti belo. Ima oranžen kljun s črno osnovo, črne so tudi noge. Ime temelji na opazni črni grbi na čelu.
Zaradi svoje velikosti se mora pri vzletu močno potruditi. Precej časa teče in močno zamahuje s krili, preden se končno dvigne v zrak. Leti z iztegnjenim vratom, ob vsakem njegovem zamahu s krili pa je moč slišati značilen, utripajoč, celo nekoliko pojoč zvok mogočnih peruti.
Labod grbec je rastlinojeda žival, ki se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, na kopnem pa se rad »pase« na travnikih. Občasno se na njegovem jedilnem listu znajde tudi kakšna dvoživka, žuželka ali polž.
Labod grbec ni prav nič plašen, prej nasprotno. Pogosto s sikanjem in šopirjenjem pokaže svojo nejevoljo, če se mu preveč približamo, lahko postanejo tudi napadalni, še posebej v času gnezdenja in vzgoje mladičev. Zato se raje umaknimo in jih opazujmo od daleč. Gnezdo, velik kup vodnega rastlinja, zgradijo na obali tik ob vodi. Starša gnezdo skrbno in neustrašno varujeta pred vsiljivci. Labod je zvest partner, saj samica in samec ostaneta skupaj celo življenje. Če je bila gnezditev uspešna, se labodji par na isto gnezdo vrača vsako leto. Pri nas labod gnezdi v aprilu in maju, opazujemo pa ga lahko celo leto.
Kaj storiti, če najdete obročkanega ptiča?
- Ptiča in obroček skušajte fotografirati
- odčitajte napis in številko na obročku
- zabeležite kraj in datum najdbe, opazovanja...
- zabeležite stanje živali (živ, poškodovan, mrtev, najdeno okostje itd.)
- podatke sporočite na elektronski naslov: dfekonja@pms-lj.si.