Mladi za še bolj trajnostno in krožno Ljubljano
V sklopu Evropskega tedna mobilnosti in projekta Mladi v zeleni Ljubljani smo zbrali predloge mladih za še bolj trajnostno in krožno Ljubljano.
Na delavnicah, v pogovorih in spletni anketi je sodelovalo skoraj 100 mladih. Na osnovi njihovih predlogov smo oblikovali štiri prednostna tematska področja:
Mobilnost – LPP
Avtobusni prevoz je tisti del javnega prometa, s katerim se mladi v Ljubljani največkrat srečujejo. Veliko mladih je na delavnicah, na dogodku v sklopu Evropskega tedna mobilnosti in v spletnih anketah izrazilo željo po še bolj prijaznem javnem potniškem sistemu, ki ga upravlja LPP, tako v smislu organizacije samih linij, frekventnosti, delujočih nočnih linij, števila potnikov kot tudi cene vozovnic.
Izobraževanje
Šole so javne institucije, za mlade pa tudi stičišča znanja in vzgoje. Zato ni nenavadno, da je veliko idej naslavljalo prav šole, ki naj z dejanji še bolj dokazujejo trajnostno usmeritev, saj mladi takoj prepoznajo »hinavščino« in razkorak med besedami in dejanji, na kar so še posebej občutljivi. Vzvodov za spremembe je veliko: od jedilnikov in sestave dnevnih obrokov, do pridelave lastne zelenjave, investicij v zeleno infrastrukturo (namesto v kaj manj pomembnega in »zelenega«), spodbujanja kolesarjenja, uporabe recikliranih izdelkov in še močnejše vključitve okoljskih tem v izobraževalni program.
Prehrana
Mladi dobro vedo, katera hrana je zdrava, katera pa ne. Dejstvo je, da je prav nezdrava pogosto bolj dostopna, cenejša in včasih tudi okusnejša. Kljub temu so bile izražene želje po obsežnejši in boljši ponudbi lokalno pridelane, sezonske in zdrave hrane - tako v šolah, kot tudi v gostinskih lokalih, kjer se mladi prehranjujejo. Obenem je to področje povezano tudi z embalažo – kako pakirati hrano brez nepotrebne plastike, kako jesti na poti brez plastičnih vilic, itd.
Nakupovanje
Kljub temu, da je več mladih opozorilo na problem potrošništva in (pre)številnih nakupovalnih centrov, je nakupovanje pomemben del življenja mladih. Še posebej oblačila igrajo veliko vlogo pri oblikovanju identitete mladostnikov, ki pa ne iščejo več le novih in poceni oblačil, pač pa jih zanimajo rabljena oblačila, kakovostni materiali, poreklo izdelkov … Manjka pa trendovsko opremljenih trgovin, v katerih bi tovrstne izdelke lahko našli izpostavljene na estetski, privlačen način. Poleg trgovin z oblačili, namenjajo mladi veliko pozornosti tudi trgovinam s hrano. Pri tem se ponovno pojavi problem embalaže. Kako nakupovati, da bo embalaže manj - pomembno vlogo lahko igrajo trgovine brez embalaže in »ozaveščene« blagovne znamke. Na oboje so mladi večkrat opozorili in si zaželeli, da bi bile takšne trgovine na čim več koncih mesta, tudi v centru.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje. Predloge vseh sodelujočih bomo uporabili kot vhodno gradivo za izvedbo poglobljenih posvetov ter za pripravo nadgradnje strategij na področju trajnostnega razvoja Ljubljane.
Projekt Mladi v zeleni Ljubljani teče od junija 2019, njegov cilj pa je v javno razpravo o prihodnosti mesta vključiti mlade, stare med 12 in 28 let.