Plečnikovo leto: Jože Plečnik na Ljubljanskem gradu
V galeriji »S« na Ljubljanskem gradu so v okviru obeleževanja 150. obletnice rojstva Jožeta Plečnika v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravili fotografsko razstavo Jože Plečnik (1872–1957).
Na razstavi, ki bo na ogled do 10. aprila 2022, so predstavljene fotografije, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Slovenskem etnografskem muzeju in Plečnikovi hiši, ki predstavljajo Plečnikovo Unescovo dediščino v Ljubljani. Na razstavi so si lahko ogledate prostor pred Plečnikovim posegom, potek gradnje objektov in njihovo vlogo v urbanem prostoru.
Plečnikovi objekti celostno odsevajo njegovo vizijo in filozofijo. V času vzpona moderne arhitekture je svoj navdih črpal v klasičnih arhitekturnih delih. V svoja dela je vključeval stebre, balustrade in preklade, ki jih je dopolnil s svojim unikatnim slogom. Z odklonom od tedanjih smernic je odkrival nove meje, znanje pa je prenesel tudi na mnoge generacije študentov, ki so njegovi filozofiji dodali svoj izviren slog in s tem pomembno prispevali k uspešnemu razvoju tako slovenske kot tudi jugoslovanske arhitekture. Njegovo pogledovanje proti preteklosti ne pomeni, da se je posluževal zgolj zastarelih gradbenih podvigov. Ravno nasprotno so mnoga njegova dela vključevala takrat najnaprednejše gradbene tehnike in materiale. Plečnik je Ljubljani želel vliti značaj glavnega mesta. V skladu s tem je pripravil veliko projektov za izgradnjo stavb za t. i. državotvorne institucije na politični in kulturni ravni. V svoje ustvarjanje je vključil arhitekturne in topografske danosti Ljubljane ter je s svojim znanjem ustvaril to, kar danes poimenujemo Plečnikova Ljubljana.
Prenovljen kongresni trg
Vrednost Plečnikove dediščine je z uvrstitvijo na svoj seznam potrdil tudi Unesco. Na seznam so se uvrstili t. i. vodna os (nabrežja Ljubljanice, mostovi čez Ljubljanico med Trnovskim pristanom in zapornicami), Trnovski most, kopenska os (Vegova ulica, Križanke, Ilirski steber, NUK, Kongresni trg in park Zvezda), Mirje z rimskim obzidjem, Žale ter cerkvi sv. Frančiška in sv. Mihaela.