Podelili smo Rožančeve nagrade za leto 2019
Podelili smo nagrade Marjana Rožanca za leto 2019, najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana na področju športa.
Nagrade so prejeli
Tadej Pogačar za izjemne športne dosežke
Nagrado sta prevzela Tadejeva starša
Tadej Pogačar je član Kolesarskega društva Rog od leta 2008. Njegova športna pot se je vzpenjala počasi in pod budnim očesom trenerja Mihe Koncilija in ostalih sodelavcev v klubu. V kategorijah dečkov in mlajših mladincev je težje zmagoval, vrstniki so bili takrat večji in močnejši. A Tadej je vztrajal in pri starejših mladincih opozoril nase z zmago na etapni dirki Giro del Lunigiana. V svojem prvem letu med člani je bil 5. na Dirki po Sloveniji, v drugem letu pa ga je zmaga na Tour del Avenir že vodila med profesionalce. V enem letu je pri svojih dvajsetih letih prišel na 15. mesto na svetovni kolesarski lestvici ter dosegel odmevne zmage: 3x etapa na Dirki po Španiji; skupno tretje mesto v generalni razvrstitvi; zmaga na Dirki po Kaliforniji; zmaga na Dirki po Algavreju, itd. To so izjemni dosežki, ki Tadeja že zdaj uvrščajo med svetovne zvezde.
Tomo Šarf za delo na strokovnem in organizacijskem področju v daljšem časovnem obdobju
Tomo Šarf je kljub svoji poklicni karieri v Heliosu vseskozi vpet v športno udejstvovanje. Je eden prvih učiteljev in organizatorjev tečajev smučarskega teka v Ljubljani. Tomo je izvrsten organizator športno rekreativnih prireditev, zlasti na področju novejših izpeljank rekreativnih športov v kombinaciji s kolesarjenjem, tekom v naravi in gorskim tekom. Njegova glavna ljubezen je Šmarna gora. V dogajanja na Šmarki je vključen praktično od rojstva. Od leta 1979, ko se je zgodil prvi Tek na Šmarno goro, ni šla mimo njega niti ena športno rekreativna prireditev na Šmarni gori. Tomo je tudi dolgoletni član ekipe izvajalcev Ljubljanskega maraton ter avtor prog Volkswagen Ljubljanskega maratona. Zagotovo je Tomo eden od stebrov rekreativnega športa v Ljubljani, z uveljavljanjem in širjenjem množične rekreativne športne kulture in tudi vrhunskega športa.
Cveta Benet za delo na strokovnem in organizacijskem področju v daljšem časovnem obdobju
Cveta Benet se je rokometu zapisala že v mladih letih, ko je bila v vratih težko premagljiva, nato pa se je podala v trenerske vode. Skupaj z Jožetom Štukljem, Miranom Staničem in Dušanom Doljakom so v sezoni 1984/85, kot pobudniki praznovali uradni začetek Rokometnega Kluba Krim.
Sami začetki dela zanjo nikakor niso bili lahki. Morala je biti tajnica, računovodkinja, ekonomistka, kuharica, zdravnica, maserka, voznica in seveda trenerka.
Pod njeno taktirko je ekipa začela nizati uspeh za uspehom. Kmalu se je klubu pridružila tudi Marta Bon, najprej kot igralka, nato je prevzela trenersko funkcijo, Cveta pa se je lahko posvetila prihodnosti kluba. Leta 1992 je predsednik kluba postal Zoran Janković in rokometašice z Galjevice so že čez 3 leta postale državne prvakinje, zmago ponovile še 22-krat, dvakrat pa bile tudi najboljše v Evropi.
Cveta Benet ni le zaslužna za temelje slovenskega ženskega rokometa, svojim varovankam je privzgojila odnos do soljudi, odločnost in moč pri premagovanju želenih ciljev ter težnjo k uspehu..
Janez Matoh za delo na strokovnem in organizacijskem področju v daljšem časovnem obdobju
Janez Matoh že več kot 60 let kot prostovoljec deluje na najrazličnejših športnih nivojih, od društvenega do mednarodnega. 52 let je vodil društvo Partizan Spodnja Šiška, danes poznan kot Športno društvo GIB. 25 let je bil prvi mož Gimnastične zveze Slovenije, v času, ko se je gimnastika z Lojzetom Kolmanom, Aljažem Peganom in Mitjo Petkovškom vrnila v evropski in svetovni vrh. Pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez je bil dve mandatni obdobji član izvršilnega odbora in prvi podpredsednik ter hkrati predsednik Odbora športa za vse ter v zadnjih dveh mandatih predsednik Komisije za priznanja. V svetu športa je pobudnik in neformalni vodja humanitarnih vsebin za invalide in socialno ogrožene. Je predsednik Etične komisije prostovoljstva v Sloveniji. Prejel je nagrado mesta Ljubljana, Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za življenjsko delo v športu. Janezu Matohu smo hvaležni za nenadomestljiv prispevek k razvoju slovenskega športa.
Nagrade Marjana Rožanca podeljujemo od leta 1992. Za izjemne dosežke jih lahko prejmejo športni delavci, športniki, športni vzgojitelji, profesionalni športni delavci ter športni novinarji.
Ljubljana je mesto športa
S spodbujanjem prebivalcev k redni športni vadbi in pripravam na množične športno-rekreativne prireditve dajemo Ljubljani športni utrip, hkrati pa z organizacijo tovrstnih dogodkov uspešno krepimo blagovno znamko "Ljubljana je šport".
Pestro in kakovostno gibalno športno ponudbo zagotavljamo tako na prostem, v zelenem okolju, kot v športnih objektih v lasti Mestne občine Ljubljana oziroma objektih, zgrajenih v javno-zasebnem partnerstvu.
S športnimi objekta v Ljubljani upravljajo Javni zavod Šport Ljubljana in osnovne šole, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k uresničevanju strategije športa v MOL in zagotavljajo pogoje za izvedbo letnega programa športa več kot 200 športnim društvom, v obsegu več kot 240.000 ur.