sreda, 5. 5. 2021

Zasedala je Skupščina JHL

V sredo, 5. maja 2021, so se na seji skupščine sešli družbeniki Javnega holdinga Ljubljana. Obravnavali in potrdili so letna poročila Javnega holdinga Ljubljana in odvisnih družb za leto 2020 ter sprejeli poročilo o realizaciji investicijskih načrtov. Soglašali so s sklenitvijo Pogodbe o obvladovanju in ustanovitvijo pogodbenega koncerna v skupini Javni holding Ljubljana.

Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana so na seji skupščine obravnavali in sprejeli letna poročila Javnega holdinga Ljubljana in odvisnih družb JP Voka Snaga, Energetika Ljubljana in LPP ter konsolidirano letno poročilo skupine Javni holding Ljubljana za leto 2020. Skupina je v letu 2020 dosegla konsolidirani čisti poslovni izid v višini 4,0 mio EUR. Matična družba Javni holding Ljubljana je leto 2020 zaključila z dobičkom v višini 4,9 mio EUR, pozitivno je poslovala tudi družba Energetika Ljubljana, ki je ustvarila dobiček v višini 5,7 mio EUR. Poslovno leto 2020 sta z negativnim poslovnim izidom zaključili družbi JP Voka Snaga v višini 0,5 mio EUR in LPP v višini 1,0 mio EUR. Družba LPP je imela v letu 2020 velik izpad prihodkov zaradi sprejetih vladnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, zato je za zagotavljanje njene likvidnosti in kapitalske ustreznosti Javni holding Ljubljana izvedel dve dokapitalizaciji družbe v skupni višini 2,7 mio EUR. Družba LPP je skladno z interventno zakonodajo pridobila vso omogočeno državno pomoč.

Družbeniki so sprejeli poročilo o realizaciji investicijskih načrtov družb v skupini v letu 2020. Družbe so v investicijske projekte vložile 47,7 mio EUR lastnih sredstev, predvsem za izgradnjo in obnovo proizvodnih objektov in distribucijskih omrežij, od tega je bilo 25,3 mio EUR namenjenih za izgradnjo plinsko parne enote PPE-TOL, katere izgradnja je v polnem teku.

V družbi JP Voka Snaga so za investicijske projekte v letu 2020 namenili 7,1 mio EUR, od tega 6,4 mio EUR v obnove in nadomestitve, 0,7 mio EUR pa v razvojne naloge. Največ sredstev so vložili v zamenjave dotrajanega omrežja. Skupaj so zamenjali 10,5 km vodovodnih cevi in 1,2 km kanalizacijskih cevi.
Nadaljevale so se aktivnosti v okviru velikega kohezijskega projekta Čisto zate. Do konca leta 2020 je bilo v okviru prvega dela projekta, izgradnja kanala C0 v Mestni občini Ljubljana od skupne dolžine 12,1 km, vključno s priključnimi kanali, zgrajenih 8,9 km. Za vgradnjo povezovalnega kanala C0 v armiranobetonsko kineto med revizijskim jaškom 142 in 166 v dolžini 2.128,95 m je bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje in posredovano na ARSO za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. V občini Medvode je bilo v okviru projekta izgradnje C0 do konca leta 2020 zgrajenih 23,8 km kanalizacije, od skupno 24,5 km, v občini Vodice pa 9,9 km kanalizacije, kar predstavlja 98,6 % predvidene. V okviru drugega dela projekta - izgradnja III. faze CČN Ljubljana, je bilo v celoti pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo. Gradnja objektov se nadaljuje skladno s terminskim planom, kar pomeni, da bo do avgusta 2022 na CČN Ljubljana zagotovljena terciarna stopnja čiščenja. V okviru tretjega dela projekta - dograditev javne kanalizacije v aglomeracijah Mestne občine Ljubljana, ki vključuje izgradnjo kanalizacije na 39 območjih, so se dela izvajala na 12 območjih.
RCERO Ljubljana je v letu 2020 sprejemal odpadke iz območja 57 občin, povišal se je tudi delež ločeno zbranih odpadkov na 69,5 %. Družba je v letu 2020 pridobila PGD in PZI za postavitev sončne elektrarne v Zalogu.

Energetika Ljubljana je investicijski načrt realizirala v višini 39,5 mio EUR, od tega je 10,5 mio EUR namenila za obnove in nadomestitve, 29 mio EUR pa v razvojne naloge, med katerimi največji delež predstavlja investicija v izgradnjo plinsko parne enote PPE-TOL. Družba je intenzivno nadaljevala z aktivnostmi na tej investiciji, ki bo nadomestila obstoječa premogovna bloka 1 in 2 na lokaciji Moste. Končana bo predvidoma do konca maja 2022. Nadaljevala se je izgradnja plinovodnega omrežja na območju občine Grosuplje, in sicer 2. faza, ki bo omogočila priključitev plinovodnega omrežja v Grosuplju na distribucijsko omrežje zemeljskega plina družbe na Škofljici. Po dokončanju zadnje 3. faze gradnje plinovoda do konca leta 2021 bodo vzpostavljeni pogoji za izvajanje dejavnosti operaterja distribucijskega sistema v občini Grosuplje.

Družba Energetika Ljubljana sodeluje na pomembnih razvojnih projektih na ravni Mestne občine Ljubljana skupaj z ostalimi partnerji, med drugim pri projektu »Vzpostavitev objekta za energetsko izrabo odpadkov (OEIO)«, ki je vključen v koncept krožnega gospodarstva in trajnostni razvoj območja Mestne občine Ljubljana, katerega osnovni cilj je ustrezna rešitev vprašanja za energijsko izkoriščanje snovno nereciklabilnega dela komunalnih odpadkov. Trenutna aktivnost tega projekta je umeščanje objekta v prostor oziroma priprava strokovnih podlag za sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta. Družba sodeluje tudi pri trajnostnem projektu energetske izrabe Ljubljanice ob istočasni vzpostavitvi krožne plovne poti.

Izvajanje temeljne dejavnosti družbe LPP se je v letu 2020 zaradi epidemije dvakrat zaustavilo. Uporaba javnega prevoza se je zmanjšala za skoraj 60 %. Spremembe niso bile le v prepovedi opravljanja dejavnosti v določenih časovnih obdobjih, pač pa tudi v času, ko se je javni prevoz potnikov izvajal z omejitvami. Upoštevanje ukrepov vlade in priporočil NIJZ je povzročilo zmanjšanje obsega storitev prevoza in dodatne stroške zaradi izpolnjevanja pogojev, pod katerimi se dejavnost lahko izvaja. Vsa prizadevanja so bila po eni strani usmerjena v zagotavljanje maksimalne varnosti potnikov in voznikov ter optimizacijo delovnih procesov, po drugi strani pa v premoščanje likvidnostnih težav zaradi izpada prihodkov in ohranjanje delovnih mest. V družbi so uveljavili vse, kar je zakonodaja omogočala, in uspeli ohraniti vsa delovna mesta. Kljub situaciji, ki jo je povzročila epidemija, pa so se sodelavci v času spomladanske prepovedi izvajanja javnega prevoza množično odzvali na poziv za razvoz toplih obrokov socialno najbolj ogroženim in dostavili 30.250 toplih obrokov. Prav tako so se odzvali in priskočili na pomoč pri prevozu zdravstvenih delavcev na delo in domov. Opravili so 1.363 prevozov. Poleg tega so pomagali kot prostovoljci Reševalni postaji Ljubljana in UKC Ljubljana.

V nadaljevanju seje so družbeniki obravnavali predlog ustanovitve pogodbenega koncerna v skupini Javni holding Ljubljana. Skladno s spremembo Zakona o gospodarskih družbah, ki opredeljuje subjekte javnega interesa, so subjekti javnega interesa vse družbe v skupini. Za te subjekte pa zakonodaja določa obveznost oblikovanja nadzornega sveta ter revizijske komisije. Izjemo od te obveznosti določa zakon za družbe, ki so odvisne družbe in povezane s pogodbo o obvladovanju. Ker je skupina Javni holding Ljubljana v praksi že koncern, so družbeniki soglašali s sklenitvijo pogodbe o obvladovanju, ki so jo sklenili Javni holding Ljubljana kot obvladujoča družba in Energetika Ljubljana, JP Voka Snaga in LPP kot odvisne družbe. V pogodbenem koncernu bo naloge revizijske komisije za vse družbe opravljala revizijska komisija nadzornega sveta Javnega holdinga Ljubljana kot obvladujoče družbe.

Vsi sklepi so bili na seji sprejeti soglasno.