Zasedanje Skupščine JHL
V četrtek, 9. decembra 2021, so se na seji skupščine sešli družbeniki Javnega holdinga Ljubljana, ki so sprejeli strateške načrte za obdobje 2022 – 2027 in poslovne ter investicijske načrte za leto 2022 za družbo Javni holding Ljubljana in družbe v skupini.
Za realizacijo ciljev in strategije razvoja za obdobje 2022 – 2027 družba Javni holding Ljubljana in družbe v skupini načrtujejo investicije v skupni višini 734,4 mio EUR, ki bodo financirane s sredstvi družb v višini 356,4 mio EUR, s sredstvi občin 168,3 mio EUR in s sredstvi kohezije 209,7 mio EUR. Načrtovana višina investicij družbe Voka Snaga znaša 334,6 mio EUR, Energetike Ljubljana 286,4 mio EUR, LPP 109,5 mio EUR in družbe Javni holding Ljubljana 3,9 mio EUR.
Največje strateške investicije predstavljajo projekt izgradnje objekta za energetsko izrabo odpadkov (OEIO), izgradnja kotlovnice na biomaso, nadaljevanje in zaključek izgradnje PPE-TOL, nakup avtobusov na okolju prijazen pogon in dokončanje velikega kohezijskega projekta Čisto zate, »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«. Pomemben strateški cilj je tudi proizvodnja in oskrba z zeleno električno energijo, s postavitvijo malih sončnih elektrarn ter z energijsko izrabo reke Ljubljanice.
Najpomembnejši strateški cilj Javnega holdinga Ljubljana je proaktivno upravljanje kibernetske varnosti, s katerim bo zagotovljena odpornost, tehnološka suverenost, operativna sposobnost odzivanja in vzdržnost, vse z namenom neprekinjenega delovanja informacijskega sistema, ki pripomore k neprekinjenemu delovanju temeljnih dejavnosti javnih podjetij. V petletnem obdobju bo pomembna tudi celovita digitalna transformacija, predvsem povezovanje in integracija informacijskih rešitev z zunanjimi informacijskimi storitvami.
Primarni strateški cilj družbe Energetika Ljubljana je razogljičenje proizvodnih virov s postopno zamenjavo premoga z okoljsko sprejemljivejšim zemeljskim plinom, lesno biomaso in energetsko izrabo goriva iz mešanih komunalnih odpadkov, ki nastane v okviru delovanja RCERO Ljubljana. Energetika Ljubljana je kot del skupine Javnega holdinga Ljubljana vključena v projekt postavitve objekta za energijsko izrabo goriva iz odpadkov (OEIO). Poleg razogljičenja oziroma ozelenitve konvencionalnih proizvodnih virov za proizvodnjo toplotne in električne energije bo družba vlagala tudi v razpršene obnovljive vire energije, kot so npr. sončne elektrarne. Trajnostni preobrazbi obstoječih proizvodnih virov je namenjen tudi projekt energijske izrabe reke Ljubljanice, s postavitvijo male hidroelektrarne in vzpostavitvijo krožne poti po Ljubljanici.
Ključni cilji strateškega načrta družbe Voka Snaga temeljijo na dograditvi, obnovi in optimizaciji oskrbnih sistemov. Na področju oskrbe s pitno vodo se načrtuje uvedbo daljinskega odčitavanja vodomernih števcev, na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode pa bodo nadaljevali ter zaključili projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, v katerem je predvidena izgradnja 130 km kanalizacijskega omrežja in 20 pripadajočih objektov, obnova 19 km kanalizacijskega omrežja, rekonstrukcija štirih objektov, sočasna obnova 45 km vodovodnega omrežja in nadgradnja Centralne čistilne naprave Ljubljana s terciarno stopnjo čiščenja. Na področju zbiranja in obdelave odpadkov so med najpomembnejšimi strateškimi projekti izgradnja treh novih zbirnih centrov v MOL, izgradnja objekta za energetsko izrabo odpadkov (v konzorciju z družbo Energetika Ljubljana) ter optimizacija predelave sprejetih komunalnih odpadkov v RCERO Ljubljana.
Ljubljanski potniški promet v strategiji do leta 2027 predvideva obnovo in širitev voznega parka, in sicer z nakupom 92 avtobusov. Z obnovo se bodo do leta 2025 izločili vsi avtobusi, ki ne izpolnjujejo najmanj standarda EURO 3 in do leta 2027 avtobusi, ki ne izpolnjujejo najmanj standarda EURO 4. Poleg obnove in širitve voznega parka, je eden najpomembnejših projektov izgradnja novega servisno vzdrževalnega centra, ki vključuje nadstrešnico s fotovoltaično elektrarno. Do leta 2027 bo izgradnja potekala v treh fazah: 1. faza – postavitev nadstrešnice na severnem delu lokacije LPP, 2. faza – rušitev objekta Mehanične delavnice in izgradnja servisno vzdrževalnega centra in 3. faza – postavitev nadstrešnice na južnem delu lokacije LPP.
Družbeniki so na seji sprejeli tudi poslovne načrte Javnega holdinga Ljubljana in družb v skupini za leto 2022. Poslovni načrti sledijo ciljem in strategijam razvoja, opredeljenim v strateških načrtih družb, zagotovljena pa je tudi finančna stabilnost in kapitalska ustreznost družb. Vse družbe v skupini Javnega holdinga v letu 2022 načrtujejo pozitivni poslovni izid, vsekakor z zavedanjem, da bo glede na trenutne razmere, za dosego tega cilja treba vložiti veliko napora in znanja vseh sodelavcev v družbah v skupini in v doseg ciljev vključiti tudi vse druge ključne deležnike. Javni holding Ljubljana za leto 2022 načrtuje rezultat v višini 855 tisoč EUR, Energetika Ljubljana v višini 896 tisoč EUR, Voka Snaga v višini 128 tisoč EUR in družba LPP v višini 83 tisoč EUR.
Investicije v letu 2022 so načrtovane z upoštevanjem razvojne in okoljske usmeritve ter sočasnosti izvajanja posegov v prostor. Družbe v skupini Javnega holdinga v letu 2022 načrtujejo v investicijske projekte vložiti 125 mio EUR lastnih sredstev. Največ sredstev bo za investicije namenila Energetika Ljubljana, in sicer v višini 83,3 mio EUR, od tega 60,7 mio EUR v izgradnjo PPE-TOL, družba Voka Snaga bo investicijam namenila 34,7 mio EUR in LPP 6,7 mio EUR, predvsem za nakup avtobusov na okolju prijazen pogon.
V Energetiki Ljubljana je najpomembnejša investicija izgradnja plinsko-parne enote PPE-TOL. Dokončanje izgradnje PPE-TOL je načrtovano konec leta 2022. V letu 2022 je predviden začetek obratovanja naprave za soproizvodnjo toplote in elektrike v Toplarni Šiška (SPTE TOŠ) z močjo 7,56 MW in boljšim izkoristkom.
Na področju obnov in razvoja omrežja v Energetiki Ljubljana načrtujejo investicije, kjer bodo sodelovali v sočasni gradnji z drugimi investitorji v komunalno ali cestno infrastrukturo. V sočasne gradnje bodo vključeni tudi pri projektih, ki potekajo v okviru kohezijskega projekta Čisto zate, »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja.« V načrt obnove omrežja, so vključili tudi investicije, ki so nujne za zanesljivo oskrbo odjemalcev, v načrt širitve pa območja, kjer imajo večje povpraševanje po priklopih na plinovodno omrežje (začetek gradnje plinovoda v Črni vasi, gradnja plinovoda v občini Log-Dragomer, obnova vročevodnega omrežja na območju Kajuhove itd.).
V letu 2022 bodo nadaljevali s strokovnimi aktivnostmi tudi na pomembnih razvojnih projektih Mestne občine Ljubljana, med drugim pri načrtovanju izgradnje objekta za energetsko izrabo odpadkov, ki sledi konceptu krožnega gospodarstva s celovito in trajnostno rešitvijo za uporabo tistega dela komunalnih odpadkov, ki ostane po predelavi mešanih odpadkov v RCERO Ljubljana, ter pri trajnostnem projektu energetske izrabe Ljubljanice, s ciljem vzpostavitve krožne poti po Ljubljanici.
Družba Voka Snaga za leto 2022 načrtuje investicije v višini 34,7 mio EUR. V letu 2022 je ciljna vrednost zmanjšanja vodnih izgub za 1,5-odstotne točke, kar bodo dosegli z nizom aktivnosti s poudarkom na obnovi vodovodnega omrežja, objektov in naprav, v okviru česar je predvidena zamenjava 32,5 km vodovodnega omrežja in obnova 810 hišnih priključkov ter obnova 3 vodovodnih objektov.
Pretežni del zamenjave vodovodnega omrežja je na območjih aglomeracij, kjer poteka gradnja kanalizacije iz kohezijskih sredstev. Poleg tega so načrtovani tudi investicijski posegi na območju Murgel, Savskega naselja, Črnuč, Šlajmerjeve ulice, po Čevljarski in Židovski ulici ter Jurčičevem trgu, po delu Verovškove in Vodovodne ceste (območje Tuba), po Tbilisijski cesti, po Ažbetovi, Sajovčevi, Pleteršnikovi, Krmčevi, Smoletovi in Kogejevi ulici ter v Črni vasi (od Ižanske ceste do potoka Iška in na odseku prečkanja reke Ljubljanice).
V kohezijskem projektu Čisto zate so načrtovane izvedbene aktivnosti na vseh treh delih projekta. V okviru prvega dela projekta so v MOL predvideni pridobitev pravice graditi za delovni pas in okoljevarstvenega soglasja za del povezovalnega kanala C0 s kineto ter nadaljevanje gradnje na odseku Brod-Ježica in na ZB Brod. V Vodicah je načrtovan zaključek gradnje dveh črpališč odpadne vode. V Medvodah se bo vsa kanalizacija dogradila v letu 2021, v letu 2022 pa se bodo pridobivala še manjkajoča uporabna dovoljenja. V letu 2022 je načrtovano nadaljevanje gradnje objektov III. faze CČN Ljubljana in priprava PID projektne dokumentacije. Nadaljevala se bo tudi izgradnja kanalizacije v aglomeracijah nad 2000 PE. Na enajstih območjih je predvideno nadaljevanje del iz leta 2021, odprtje novih delovišč pa je predvideno na Šmartinski in Kamnogoriški cesti, v Tacnu, Gameljnah, Ježici, Kozarjah, Dobrunjah, na Ižanski cesti, na Rakovi jelši, Sibiriji in Galjevici.
Dejavnost javnega prevoza je že skoraj dve leti zaznamovana z epidemijo COVID-19, tako z občasnimi prepovedmi opravljanja dejavnosti, kot z omejitvami pri izvajanju. Epidemija je vplivala na obnašanje in potrebe uporabnikov, ki so spremenili svoje navade, kar bo vplivalo na uporabo javnega prevoza tudi v prihodnje. Zato poslovni načrt družbe LPP temelji zgolj na predpostavkah. Temeljno vodilo pri izvajanju javnega prevoza bo še vedno varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti v okviru možnosti in ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov.
Zaradi zavedanja o pomenu kakovostnega javnega prevoza za zeleno prihodnost pa bodo v LPP nadaljevali s prenovo voznega parka. V letu 2022 načrtujejo nakup 10 mestnih in 5 medkrajevnih avtobusov. V letu 2022 je načrtovana tudi posodobitev sistema enotne mestne kartice Urbana, s katero bo zagotovljena sodobna, uporabnikom prijazna oprema in s tem visoka kakovost storitve.
Družbeniki so se na seji seznanili tudi z informacijo o oceni poslovanja za leto 2021. Na podlagi ocene bo družba Javni holding Ljubljana dosegla pozitivni poslovni izid v višini 782 tisoč EUR, prav tako družba Voka Snaga v višini 187 tisoč EUR. Ocenjeni negativni poslovni izid pa bosta izkazali družbi Energetika Ljubljana v višini 3.495 tisoč EUR in LPP v višini 946 tisoč EUR, pri čemer pa bo obvladujoča družba skladno z določili zakonodaje na bilančno presečni dan morala pokriti nastalo izgubo odvisnih družb.
Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.