torek, 14. 7. 2020

Zgodovina pod Tržaško cesto

V okviru prenove Tržaške ceste potekajo tudi arheološka izkopavanja, ki znova potrjujejo zanimivo zgodovino pod površjem našega mesta.

Izkopavanja so potrdila, da je Tržaška cesta na celotnem poteku med Trgom mladinskih delovnih brigad in Gimnazijo Vič zgrajena skoraj v isti osi kot njena rimskodobna predhodnica, ki je vodila proti Akvileji v današnji Italiji in se je v antiki imenovala via publica Aquileia – Emona.

Več o prenovi Tržaške ceste, ki sodi v projekt ureditve kolesarske mreže v MOL, podprt z mehanizmom CTN, preberite tukaj.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Več na www.eu-skladi.si.

Logo EKP kohezijski sklad SLO 1

Zanimiva odkritja

foto
V zasutju grobne jame je bilo odkritih več oljenk, med njimi tudi ta na fotografiji, ki je ohranjena skoraj v celoti. Foto: Matija Lukić

Med odkritim je potrebno omeniti v celotni širini dokumentirano cestišče s stranskima jarkoma za odvodnjavanje v križišču Prešernove in Rimske ceste, dopolnjen tloris emonskih predmestnih stavb ter poznorimske grobove, ki so pri Lekarni Bohinc bili vzpostavljeni na njihovih ruševinah.
Izstopajo še skeletni pokopi v sarkofagih iz 3. in 4. stoletja na območju Trga Mladinskih delovnih brigad, še ne dovolj poznan del zahodno emonske nekropole na območju stavbe nekdanje Občine Vič, zidan vodnjak z ritualno deponiranimi oltarji in deli pokopališke arhitekture na prostoru med Tobačno in Oražnovo ulico ter več nagrobnih spomenikov.

foto
Moderna vpadnica v Ljubljano iz zahoda (današnja Tržaška cesta) je bila vzpostavljena v 18. stoletju, v času vladavine Marije Terezije. Med izkopavanji so ob tej cesti do zdaj dokumentirali že tudi dva vodnjaka.  Foto: Matija Lukić


Arheologi pričakujejo, da bodo s tokratnimi raziskavami uspeli raziskati dobršen del arheoloških sledov, ki bodo omogočili rekonstrukcijo obsega nekropole proti zahodu, severu in jugu ter dali vpogled v izgled posameznih grobov in pokopališke arhitekture. Nadejajo se, da bodo uspeli natančneje dokumentirati in zamejiti identificirano, a iz vidika natančnejšega poteka dokaj nepoznano zahodno vpadnico v Emono. Osredotočali se bodo tudi na sledove morebitne arhitekture, umeščene med pokopališče in cesto, ki bi se lahko kazala v obliki stanovanjskih zgradb ter gospodarskih in kultnih objektov. Posebno pozornost bodo namenili tudi vprašanju, kdaj točno je zahodna vpadnica v Emono bila opuščena, oziroma, če je morda, skupaj z že vzpostavljeno arhitekturo, bila neprekinjeno uporabljana še v srednji in morda celo zgodnji novi vek.

Preberite tudi: