V Ljubljani mladi lahko pridejo na nov način do nepridobitnega stanovanja.

Rubrika: Mladi na sceni
Avtorica: Patricija Fašalek

»Trenutno se prebivalci Ljubljane, ki živijo v tržnih najetih stanovanjih, ter tisti, ki bi se radi preko najema ali nakupa priselili v Ljubljano, soočajo z velikimi težavami. Najemnine in cene stanovanj so na »vrhuncu«, nemalo zaslug pri tem pa ima tudi vse bolj razširjeno oddajanje stanovanj turistom preko spletnih platform,« je za glasilo pojasnila Tanja Baumkirher, strokovna sodelavka Mladinskega sveta Slovenije (MSS).

Po njenih besedah namreč še vedno v veliki meri velja, da so mladi in mlade družine v majhnih stanovanjih, medtem ko so starejši, posamezniki ali pari, pogosto sami v velikih stanovanjih ali hišah. Starejši so pogosto lastniki stanovanj, veliko mladih pa je v najemu, predvsem na zasebnem trgu, zato je položaj mladih drastično odvisen od položaja njihovih staršev. Za peščico mladih, ki jim starši lahko odločilno pomagajo pri pridobitvi stanovanja, ni velikih problemov, vsi ostali pa se morajo znajti sami.

Dva ključna dejavnika, ki mladim preprečujeta, da bi si zagotovili svoja stanovanja, sta negotovost prihodkov oz. prekarne oblike dela in nizke plače, ki jim pogosto komajda zagotavljajo najnujnejše, kaj šele, da bi bili sposobni odplačevati kredit ali plačevati visoko najemnino.

»Včasih se je več gradilo tudi zato, ker so v večji meri živeli na podeželju ali pa prišli s podeželja v urbane predele in podedovali kakšno parcelo. Današnji »blokovski« otroci ne dedujejo parcel – ki, mimogrede, lahko znaša tudi polovico ali več vrednosti hiše, zaradi česar jih ne morejo kupiti,« je pojasnila. Današnje generacije mladih nimajo niti časa niti potrebnih znanj za gradnjo hiš. Včasih so namreč v veliki meri gradili sami, danes pa večino del opravijo drugi izvajalci, kar spet pomeni dražjo gradnjo.

Tanja Baumkirher meni, da bi bilo za izboljšanje situacije potrebno predvsem graditi, glede na to, da se nam je stanovanjski fond že zelo postaral. »Bilo bi skorajda idealno, če bi imeli vsi mladi takšno možnost kot tistih 30 prejemnikov stanovanj, ki so se prijavili na razpis Mestne občine Ljubljana – da se jim za 10 let omogoči cenovno ugodno bivanje in ta čas morda izkoristijo npr. za varčevanje. Tako bi jim bila stanovanja čez 10 let bolj dostopna.«

Preko javnega razpisa do stanovanja

Mestna občina Ljubljana je zasnovala strategijo, s katero se je zavezala, da bo mladim, ki so šele vstopili na trg dela in so finančno šibki, pomagala pri procesu osamosvajanja in s tem reševanja stanovanjskega vprašanja. Lani so prvič izvedli razpis za dodelitev namenskih najemnih stanovanj v najem mladim, letos septembra pa so s pomočjo javnega žreba kandidatom podelili 30 stanovanj. Kandidati so bili razdeljeni v tri skupine (mladi posamezniki, mladi pari in mlade družine), iz vsake pa so izžrebali 10 prejemnikov.

O samem razpisu smo se pogovarjali z Živo Matjašič, vodjo službe za stanovanjska razmerja.

Kakšni so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati udeleženci?

Kandidirali so lahko prosilci, ki so izpolnjevali sledeče pogoje: so stari od 18 do 29 let, so državljani Republike Slovenije, imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana na dan objave razpisa, imajo minimalno 6 let stalnega ali začasnega bivanja v Mestni občini Ljubljana, prejemajo vsaj minimalni mesečni dohodek v višini 76 % minimalne neto plače v Republiki Sloveniji in ne presegajo dohodkovnega in premoženjskega maksimuma, opredeljenega v razpisu. Prav tako ne smejo biti lastniki premoženja oziroma drugega stanovanja v vrednosti 40 % primernega stanovanja.

Prostih stanovanj, ki ste jih lahko preko razpisa oddali, je bilo 30. Bo to veljalo tudi v prihodnje?

Želja je, da bi bili takšni razpisi naša stalnica. Zaenkrat imamo kontinuiteto objavljanja neprofitnih razpisov, torej javnih razpisov za oddajo neprofitnih stanovanj, okvirno na dve leti, in želimo si, da bi lahko tudi ta razpis, s katerim ponujamo namenska stanovanja v najem mladim, objavili na vsaki dve leti.

Ali večina prijavljenih izpolnjuje pogoje za sodelovanje pri razpisu?

Od 400 kandidatov, ki so se prijavili na razpis, je razpisne pogoje izpolnjevalo 271 prijavljencev.

Se vam zdi problematično, da se toliko ljudi prijavi na razpis?

Gre za situacijo, ki nam je že leta znana. Ljubljana se že dolgo trudi odpraviti primankljaj na stanovanjskem področju. Jasno in glasno moramo povedati, da ta primankljaj ni samo na področju mladih, ampak da obstaja tudi primankljaj stanovanj za starejše in finančno šibkejše. Kot sem že omenila, JSS MOL na vsake dve leti objavlja razpise, trudimo se na vse možne načine, da bi zagotovili čim več stanovanj vsem Ljubljančanom, ki potrebujejo pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Je pa res, da Ljubljana enostavno ne more sama: potrebne bi bile aktivnosti tudi na ravni države. Sprejeta je bila Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, ampak to je šele prvi korak, potrebne bodo še konkretne aktivnosti države, s katerimi bi nam pomagali in s katerimi bi lahko rešili več prosilcev, ki potrebujejo pomoč.

Kakšni so stroški prejemnikov stanovanja? Imajo še kakšne druge obveznosti?

Najemniki bodo za stanovanje morali plačevati najemnino in obratovalne stroške. Povprečna najemnina za stanovanje, veliko 40 m2, bo znašala 135 evrov. Gre za najemnino, ki je oblikovana in postavljena v višini neprofitne najemnine.

Kako poteka postopek vselitve po žrebu?

Stanovanja bomo pričeli dodeljevati še letos, a bo potekalo tudi v letih 2019 in 2020. Potekalo bo vzporedno vsem trem skupinam, odvisno od števila gospodinjstva in velikosti razpoložljivih stanovanj. Ko bo nekdo na vrsti, bo pozvan k sklenitvi najemne pogodbe za dodeljeno stanovanje. Po podpisu pogodbe sledi predaja stanovanja na terenu.

Koliko časa imajo lahko prejemniki to stanovanje?

Najemne pogodbe bodo sklenjene za 10 let, torej gre za najem za določen čas. Verjamemo, da bomo z dodelitvijo tega stanovanja pomagali komu, da se bo osamosvojil in si pridobil lastno nepremičnino, hkrati pa bomo spodbujali tudi naše najemnike namenskih stanovanj za mlade, da se prijavljajo na naše redne javne razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, saj lahko s tem pridobijo tudi najem za nedoločen čas.

---

Nataša Malić, prejemnica stanovanja iz skupine mladi posamezniki: »Pridobitev stanovanja mi pomeni neko odskočno desko, da bom lažje postala samostojna. Trenutno sem zaposlena, vendar še nisem kreditno sposobna, kar mi je pred razpisom predstavljalo največjo težavo pri iskanju stanovanja. Problem so definitivno cene stanovanja, ki so precej visoke. Težava je predvsem, če si zaposlen, vendar plače niso visoke, nisi kreditno sposoben, vse to je povezano in vodi v začaran krog. Prva občutka, ko sem izvedela, da sem dobila stanovanje, sta bila šok in presenečenje, potem pa veliko veselje. Res mi predstavlja velik korak naprej, da bi v teh desetih letih lahko kaj prihranila in si nato privoščila svoje stanovanje, ki si ga ob plačevanju navadne najemnine ne bi mogla.«

Marko Ilič, prejemnik stanovanja iz skupine mladi pari: »Pridobitev stanovanja mi omogoča predvsem stabilnost in to, da lahko samostojno zaživim. Dolgoročno gledano to pomeni, da bom nekoč lažje prišel do lastnega stanovanja. Pred razpisom namreč zaposlitvene možnosti niso bile ravno rožnate, da bi lahko sploh realno razmišljal o najemu kredita in nakupu stanovanja. Sem zelo vzhičen ob dejstvu, da sem stanovanje dobil, in mi zagotovo predstavlja en velik korak dalje.«