Sadna cesta

GEOGRAFSKA OPREDELITEV OBMOČJA SADNE CESTE

Sadna cesta med Javorom in Jančami (VAS, 1996, str. 5) se vije po območju nekdanje krajevne skupnosti Besnica, ki spada pod Mestno občino Ljubljana in leži 10 km vzhodno od Ljubljane. Na obsežnem 57 km velikem območju se razprostira Zasavsko hribovje z dokaj strmimi pobočji, ki se prevesijo v odprte planote na višini 400 m (prevladuje višina od 500 do 700 m), dobršen del pa zajema dolinski svet, ki ga zaznamuje potok Besnica, po katerem nosi ime vas Besnica.

Celotno območje ima ruralni značaj. Ljudje se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, pri čemer prevladujeta sadjarstvo in živinoreja v hribovitem območju ter pridelava zelenjave v ravninskem predelu. Čistih kmetij je malo, prevladujejo mešane kmetije, kjer je večina nosilcev zaposlena v Ljubljani.

Vzhodno hribovito območje Mestne občine Ljubljana spada k Predalpskemu hribovju ter zaznamuje začetek Posavskega hribovja (MOL, 2003).

Največ vasi4 območja SC ima slemenski položaj, to so: Vnajnarje, Gabrje, Tuji Grm, Dolgo Brdo, Volavlje, Prežganje, Malo Trebeljevo, Veliko Trebeljevo, Mali Vrh in Ravno Brdo. Janče5 so geografsko označene kot vrh, visok 792 m in tako najvišji vrh v Mestni občini Ljubljana. V območje Sadne ceste sta vključena tudi del naselja Podgrad in naselje Češnjice.

Po novi razdelitvi in ukinitvi krajevnih skupnosti spada območje SC v četrtno skupnost Sostro.

Dostop do SC je možen iz treh glavnih smeri, in sicer iz Ljubljane, Litije in Dolenjske. Dostop z ljubljanske strani skozi Zalog je težaven zaradi prenizkega podvoza6 v Zalogu. Dostop z avtobusom ni mogoč, prav tako imajo težave dostavna vozila. Promet večjih vozil je tako mogoč le po cesti, ki vodi skozi hribe na Pečarja in se potem spusti v dolino Besnice.

________________________
4 Najbolj nekmečka naselja so Malo Trebeljevo (obsega 75 ha površine), Prežganje (152 ha), Besnica (296 ha) in Veliko Trebeljevo (173 ha).
Najbolj kmečka so naselja Mali Vrh (138 ha), Vnajnarje (526 ha), Gabrje pri Jančah (311 ha) in Janče (169 ha).
Druga naselja/vasi so še Volavlje (371 ha), Javor (369 ha), Tuji Grm (134 ha), Dolgo Brdo (122 ha) in Ravno Brdo (91 ha). (VAS, 1996, str. 5 in 8) Kmetijstvo v teh krajih ima šibko gospodarsko vlogo, saj je le ena tretjina mešanih in čistih kmečkih gospodinjstev odvisna predvsem od kmetovanja. Povprečen delež kmetov od vsega prebivalstva je 12,36 %. (Vas, 1996, str.
5 Ljubljanska županja Danica Simčič je v svojem govoru 19. oktobra 2003 na kostanjevi nedelji Janče poimenovala »ljubljanski Triglav«. Dejstvo je, da so Janče najvišji vrh v MOL in še vedno ne dovolj poznane med Ljubljančani. Za primerjavo naj navedemo Šmarno goro, priljubljen izletniški cilj Ljubljančanov in okoličanov, ki meri 669 m (Gosar, Jeršič, 1995).
6 Ni možen dostop z avtobusom, saj je podvoz prenizek in preozek. Možen pa je dostop s kombijem.

 

RAZVOJ KRAJEV IN TURIZMA OB SADNI CESTI

Začetke razvoja turizma na območju Janč lahko pripišemo razvoju in ponudbi gostiln ter kmetij ob stalnih romarskih poteh. Kot primer lahko navedemo romanje v Štango k Sv. Antonu Padovanskemu (zaščitniku živine). Romanje dvakrat na leto – spomladi in jeseni je pomenilo za kmetije, ki so ob poti romarjem ponujale hrano in pijačo, dodatni zaslužek. Takratna ponudba je temeljila predvsem na klobasah in žganju. Kmetije so bile tudi postojanke za furmane, ki so vse do leta 1970 na tržnico vozili sadje.

V drugi polovici 20. stoletja so razvoj turizma spodbudili pohodi po E-6 – Evropski pešpoti. Pohodniki so hrano, pijačo in prenočišče dobili na domačijah, pomembna točka pohoda pa je bil Planinski dom na Jančah. V času Jugoslavije so v dom zahajali študentje in osnovnošolski otroci v šolo v naravi, kjer so si pod strokovnim vodstvom ogledovali naravne značilnosti in okoliške kmetije. Predvsem v osemdesetih letih je bilo dogajanje v domu pestrejše, smučišče za otroke in živa glasba ob koncu tedna so združevali tako domačine kot obiskovalce.

Žal je romanje k Sv. Antonu Padovanskemu izgubljena tradicija, usahnili so pohodi po Evropski pešpoti, dom na Jančah nujno potrebuje prenovo tako ponudbe kot tudi ureditve ambienta. Z razpadom Jugoslavije so zamrli obiski študentov, ni več ne otroških skupin niti glasbe za ples. Razvili so se novi koncepti, katerih gonilna sila je organizacija SC, vendar so prireditve v juniju in oktobru premalo za trajno delovanje in razvoj kraja. Obuditev tradicij, omogočanje druženja domačinov, oblikovanje ponudbe, ki bo privabljala skozi vse leto, vse to je nujno pri načrtovanju prihodnjega razvoja.

Pod okriljem papirnice Vevče je na Malem Trebeljevem delovalo smučišče z lastno vlečnico (1984). Žal so pred več kot desetimi leti zaradi krize omenjenega podjetja vlečnico demontirali in prodali, pobočje pa se počasi zarašča. Ta ukrep je vplival na prihodke domačinov, saj so nekateri živeli od gostinske dejavnosti. Možnost obuditve zimskega turizma se kaže v obnovitvi smučarske proge in ureditvi sankališč.

Leta 1975 so na Prežganju ustanovili Minoritski dom duhovnih vaj, kjer se vsako leto družijo otroci in mladi, stari do 18 let. Čez leto je skupinam na voljo le prostor, v poletnem času pa minoriti duhovne vaje tudi organizirajo. Pater Miha Drevenšek, misionar v Zambiji, pripelje v te kraje otroke, ki se s plesom, petjem in kulturo predstavijo v cerkvah širši javnosti. Otroci bivajo v Minoritskem domu in spoznavajo drugačnost naših krajev.

Natančnejši in strokovni načrti razvoja turistične dejavnosti so bili oblikovani leta 1993, na osnovi projekta CRPOV, pri čemer je bil glavni namen oblikovanja SC povezati kmete in individualne nosilce ponudbe SC v organizacijsko enoto, ki bo pripomogla k ohranjanju kmetijstva in razvoju območja, ki je bilo do takrat dokaj nerazvito in pozabljeno. Ker ima sadjarstvo (VAS, 1996, str. 3) v teh krajih že tradicijo, razširjeno pa je predvsem pridelovanje jagod, so za osnovni – idejni projekt določili jagodno turistično cesto, ki so jo iz razloga, da prodaje na domu ne bi terminsko omejevali, preimenovali v Sadno turistično cesto.

S pomočjo MOL se je področje začelo razvijati, uvedle so se nove tehnologije pridelave, spremembe v pridelovanju sadja, razširili so se sadovnjaki hrušk, breskev, češenj, jabolk, sliv, malin in seveda nasadi jagod, ki za to območje pomenijo dolgoletno tradicijo. Trgovina se je združila s turizmom, začele so se urejati ceste, pešpoti ter kolesarske poti, ki naj bi privabljale izletnike v lepo naravno krajino. Leta 1994 so organizirali prvo prireditev z naslovom »Prvi slovenski praznik jagod Janče 1994«. Zaradi potreb organizacije so leta 1996 ustanovili turistično društvo Besnica – Janče, v katerega so se vključile domačije SC. Oblikovali so zloženke (Sadna cesta med Javorom in Jančami, Borovničeva pohodna pot, Kostanjeva pohodna pot in Učna pot) ter z enotnimi tablami označili domačije in območje SC.