Navadna smreka

Navadna smreka (Picea abies L. Karst.) je do 60 metrov visok zimzelen iglavec, ki doseže do 1 metra premera. Smreka je ena najbolj razširjenih in gospodarsko pomembnih drevesnih vrst pri nas. Smreko so od 18. stoletja dalje množično sadili in pospeševali zaradi hitre in ravne rasti, dobre prilagodljivosti in široke uporabnosti lesa.

Smreka ima široko razvejan, a zelo plitev koreninski sistem, saj korenine segajo le nekaj decimetrov globoko. Skorja je rdečkastorjava in razpoka v obliki okroglastih ploščic. Zelene iglice so do 2,5 cm dolge, trde in bodeče. Na veji ostanejo 5 do 7 let. Je enodomna in vetrocvetna vrsta, ki cveti aprila in maja. Moški cvetovi rumenorjave barve so na lanskih poganjkih, ženski cvetovi rdeče ali zelene barve pa na letošnjih poganjkih v zgornjem delu krošnje. Iz ženskih socvetij se razvijejo navzdol viseči rjavi storži. Dozorijo jeseni in ostanejo zaprti do februarja, ko začnejo iz njih izpadati semena. Čez poletje storži odpadejo.

Naravnih rastišč smreke je v Sloveniji zelo malo. Uspevajo na najhladnejših območjih Alp in dinarskega sveta, ki skupaj obsegajo le 1,4 odstotka vseh gozdov. Smreka je značilna vrsta hladnih rastišč, odporna je na mraz in nizke zimske temperature. Nižinske lege ji ne ustrezajo, ker so pretople, zlasti v čistih nižinskih sestojih ji moker sneg in žled pogosto lomita vrhove. Suše in vročine ne prenaša, občutljiva je na onesnažen zrak. Zaradi slabe zakoreninjenosti so predvsem čisti smrekovi sestoji zelo občutljivi na močan veter, ki pogosto povzroča vetrolom. Ker smreka raste na mnogih zanjo neprimernih rastiščih, jo napadajo številni škodljivci in bolezni. Največje težave povzročajo podlubniki in rdeča trohnoba.

Smrekov les je mehak in prožen, zato se ga uporablja za izdelavo pohištva, glasbil, v gradbeništvu in papirni industriji. Iz najboljše smrekovine z enakomernimi in ozkimi branikami (t. i. resonančni les s posebnimi akustičnimi lastnostmi) izdelujejo ohišja godal, npr. violin. Iz smrekovih iglic pridobivajo eterična olja, skorjo so včasih uporabljali za strojenje, iz smreke so pridobivali tudi terpentin. Smreka je poleg jelke naš edini res pomemben medoviti iglavec, znana je predvsem kot vir mane različnih vrst ušic in kaparjev. Zelo priljubljena je tudi kot božično drevesce.