Skrb za mestno drevje

V Mestni občini Ljubljana se trudimo, da bi ohranili vsako drevo

V javnem podjetju Snaga v sklopu rednega vzdrževanja skrbijo za 56.500 dreves na površinah, ki so opredeljene v programu vzdrževanja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana (OGDP). Za vzdrževanje preostalih dreves so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč, kar pomeni, da morajo poskrbeti tudi za to, da drevesa nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti.

Številne koristi dreves

Drevesa prav tako dobro vplivajo na psihofizično počutje ljudi v mestu ter pomembno prispevajo k zdravju, lepoti in funkcionalnosti mestnega okolja. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. 

Odraslo drevo vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in proizvede 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje desetih ljudi.  Če se izrazimo v denarju, v 50-letnem življenjskem ciklu drevo za 52.000 EUR zmanjša strošek za ukrepe proti onesnaževanju zraka, reciklira za 31.000 EUR vode, njegov prispevek k zmanjšanju erozije tal pa je vreden 26.000 EUR. 

  • Kar 22.141 je dreves, zasajenih na prometnih površinah (javne ceste, javne poti, parkirišča).
  • Kar 1.589 listnatih dreves je višjih od 20 metrov
  • Objekti v "zelenem" okolju porabijo kar 15 % manj energije.
  • Drevo z največjim obsegom v mestu je javorolistna platana pred Cankarjevim domom, ki meri 638 cm.
  • Najbolj učinkovita pri blaženju hrupa sta lipa in beli javor.
  • 100 let staro drevo vsebuje približno 2.500 kg čistega ogljika, v zrak pa je že sprostilo 6.600 kg kisika.
  • Povprečna vrednost mestnega drevesa v Ljubljani je ocenjena na 2.300 EUR.

Skrb za drevesa

Za mestno drevje in parkovne gozdove strokovno skrbi posebna Snagina ekipa, v kateri je tudi certificiran arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves, vsako drevo na javnih površinah pa strokovnjaki JP Snaga enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj.

Če je le mogoče, še posebej varujemo tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Drevesa so namreč v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak, naravno razrasla so lepa in z vsemi pozitivnimi vlogami povečujejo kakovost bivanja.

Pri obrezovanju upoštevamo pravila arboristične stroke (EAC- Evropska navodila za obžagovanje dreves). Odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno. Pri obrezovanju dreves se lahko odstrani največ 15 % žive listne površine. Premer vej, ki ostanejo, mora biti vsaj 1/3 premera odstranjenega dela (največ 5 cm, oz. 10 cm velik premer odžaganega mesta veje).

Glavičenje dreves

Pri obrezovanju dreves na privatnih zemljiščih vse prepogosto opažamo, da gre za ‘obglavljanje’ zdravih odraslih dreves, čemur kot občina močno nasprotujemo. ‘Obglavljanje’ drevo oslabi ali lahko povzroči še bolj bujno rast stranskih poganjkov, hkrati pa je zaradi velikih odprtih delov omogočen hitrejši vdor patogenih organizmov in s tem večja možnost hitrejšega propada drevesa. Dolgoročno je takšno drevo dražje za vzdrževanje, lahko bolj nevarno, količina listne mase pa ni manjša.

Odstranjujemo suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa. Zaradi sence, obilice listja, semen ali drugih nevšečnosti dreves ne odstranjujemo. Odstranjevanje dreves zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah tudi ni dopustno. Velikost dreves sama po sebi ne pomeni nevarnosti.

Glavičenje je metoda nege drevja, pri kateri se drevesu vsako leto pred začetkom rastne sezone odstrani vse enoletne poganjke. Pomembno je, da z glavičenjem pričnemo, ko je drevo še mlado, saj so tako poškodbe majhne in jih drevo lahko preraste, zapre.  Na mestu reza se tvori t.i. glava, ki jo ob negi ne smemo poškodovati. Redno torej odstranjujemo le poganjke, ki izraščajo iz glave. Z glavičenjem oblikujemo gosto krošnjo, ki poleti daje potrebno senco, drevo pa hkrati obdržimo v želenih dimenzijah.

Za glavičenje so primerne le nekatere drevesne vrste, med drugimi tudi javorolistne platane (Platanus × hispanica), ki v Ljubljani rastejo na Hribarjevem nabrežju in na Prešernovem trgu ter jih v sklopu vzdrževanja zelenih površin redno glavičimo.

20180123 094903 1248x920 

20180124 101557 1248x703

Platana pred in po glavičenju Foto: Snaga