Urejanje javnih in zelenih površin

Skrbno ravnanje z javnimi in zelenimi površinami

Skrb za čistočo in urejenost javnih in zelenih površin je ena izmed prioritet Ljubljane, saj kaže na odnos ne samo do meščanov ampak tudi do obiskovalcev. Prizadevamo si za skrbno ravnanje z javnimi in zelenimi površinami.

Čiščenje javnih površin

Snaga na območju Mestne občine Ljubljana skrbi za čistočo več kot 500 km cest, 600.000 m2 pločnikov, 50 km kolesarskih stez in 700.000 m2 trgov. Poleg tega Snagine ekipe praznijo več kot 1.300 košev za smeti ter vzdržujejo in čistijo 32 podhodov, pasaž in arkad, ki skupaj obsegajo 16.000 m2. Snagini zaposleni na trinajstih določenih mestnih območjih (rajonih) vsakodnevno ročno čistijo ulice in trge. Njihovo delo obsega praznjenje košev, pobiranje večjih smeti, pometanje okrog košev in ob robnikih pločnikov, odstranjevanje smeti iz odtočnih jaškov, pometanje listja, čiščenje klopi, pometanje postajališč Ljubljanskega potniškega prometa, odstranjevanja peska in plevela v križiščih ter za robniki, skrb za čistočo okrog zbiralnic odpadkov (ekoloških otokov), ki jih je trenutno 63 podzemnih zbiralnic, ki so nadomestile približno 7.725 zabojnikov vseh velikosti in za vseh 5 vrst odpadkov.

Urejanje in čiščenje zelenih površin

Snaga ureja in čisti številne javne zelene površine, med katerimi so park Tivoli in drugi parki, Pot spominov in tovarištva, zelenice ob mestnih vpadnicah, zelene površine na otroških igriščih itd. Poleg tega vzdržujemo otroška igrišča, cvetoče grede in korita, mestno drevje ter javne zelene površine v četrtnih skupnostihSnaga skrbi tudi za tri ljubljanske pasje parke.

Vzdrževanje mestnega drevja

Na zemljiščih Mestne občine Ljubljana je zasajenih približno 130.000 dreves, Snaga pa v sklopu rednega vzdrževanja skrbi za 56.500 dreves na površinah, ki so opredeljene v programu vzdrževanja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana (OGDP). Za vzdrževanje preostalih dreves so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč, kar pomeni, da morajo poskrbeti tudi za to, da drevesa nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti.

Mesto brez pesticidov

Zagotovo raba pesticidov v mestu vpliva na kakovost življenja, stanje okolja in narave, zato smo že pred leti začeli izvajati številne ukrepe zmanjševanja uporabe škodljivih pripravkov.

Leta 2015 smo tudi prejeli pobudo Inštituta za trajnostni razvoj, da bi se pridružili pobudi Mesta brez pesticidov, ki smo jo podprli in se zavezali navedenemu cilju.

Mestna občina Ljubljana že sedaj na mestnih zemljiščih, ki jih ureja in oddaja za vrtičkarstvo, dovoljuje le rabo snovi, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu, prav tako v gozdovih v mestni lasti ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Herbicida z aktivno snovjo glifosfat ne uporabljamo več, saj smo se preusmerili v do okolja bolj prijazne načine zatiranja plevela. 

Stroj za zatiranje plevela deluje na osnovi vodne pare in aktivne sestavine, imenovane Foamstream. Dizelski agregat vodo v grelniku pod pritiskom segreje na 106°C. Računalniško krmiljenje doda priporočeno dozo aktivne sestavine in mešanico pošlje po cevi do nanašalnega ročaja. Na plano priteče vroča pena, ki se jo nanese na plevel. Pena služi kot fiksator vročine na površino plevela - tako vroča voda učinkuje dlje. Zaradi vročine počijo celične stene v plevelu in proces odmiranja se začne. Po 24 urah je plevel suh. Foamstream je sestavljen iz rastlinskih olj (kokos, palma, ogrščica) in glukoze (krompir, koruza, pšenica) in je biološko razgradljiv.