Urejanje javnih in zelenih površin

Skrbno ravnanje z javnimi in zelenimi površinami

Skrb za čistočo in urejenost javnih in zelenih površin je ena izmed prioritet Ljubljane, saj kaže na odnos ne samo do meščank in meščanov ampak tudi do obiskovalcev. Prizadevamo si za skrbno ravnanje z javnimi in zelenimi površinami.

Urejanje in čiščenje zelenih površin

Javno podjetje Snaga ureja in čisti številne javne zelene površine, med katerimi so park Tivoli in drugi parki, Pot spominov in tovarištva, zelenice ob mestnih vpadnicah, zelene površine na otroških igriščih itd. Poleg tega vzdržujemo otroška igrišča, cvetoče grede in korita, mestno drevje ter javne zelene površine v četrtnih skupnostihSnaga skrbi tudi za ljubljanske pasje parke.

Čiščenje javnih površin

Javno podjetje Snaga na območju Mestne občine Ljubljana skrbi za čistočo več kot 500 km cest, 600.000 m2 pločnikov, 50 km kolesarskih stez in 700.000 m2 trgov.

Snagini sodelavci na trinajstih določenih mestnih območjih (rajonih) vsakodnevno ročno čistijo ulice in trge. Njihovo delo obsega praznjenje košev, pobiranje večjih smeti, pometanje okrog košev in ob robnikih pločnikov, odstranjevanje smeti iz odtočnih jaškov, pometanje listja, čiščenje klopi, pometanje postajališč Ljubljanskega potniškega prometa, odstranjevanja peska in plevela v križiščih ter za robniki, skrb za čistočo okrog zbiralnic odpadkov (ekoloških otokov).

Snagine ekipe tedensko praznijo 2.300 uličnih koškov, 105.547 zabojnikov za odpadke, 2.318 eko otokov in 65 podzemnih zbiralnic, ki so nadomestile približno 9.000 zabojnikov vseh velikosti in za vseh 5 vrst odpadkov. Prav tako vzdržujejo in čistijo 32 podhodov, pasaž in arkad, ki skupaj obsegajo 16.000 m2. Da se ločevanje odpadkov izplača, so v svojih denarnicah izkusili tudi občani. Zaradi povečanega deleža ločeno zbranih odpadkov in posledično manjšega deleža odloženih odpadkov, je Snaga konec leta 2014 vsem svojim uporabnikom izdala dobropis v višini decembrskega računa za ravnanje z odpadki, decembra 2015 pa je Snaga iz istega razloga občanom vrnila denar in povprečno položnico znižala za 60 odstotkov.

Ulice čistimo z deževnico

Javno podjetje Snaga ljubljanske mestne tlake čisti s stroji, ki vodo reciklirajo, pri čiščenju pa uporablja biološko razgradljiv detergent. Stroj opravlja mokro čiščenje s petimi plavajočimi krtačami, ki za seboj posesajo vso čistilno vodo. Za spiranje ulic javno podjetje Snaga večinoma uporablja deževnico, ki jo zbere na strešnih površinah Kompleksa Snage na Barju.

Snaga ciscenje ulic s strojem3

Košnja javnih zelenih površin

Glede na izpostavljenost in obiskanost posameznih površin so travne površine kategorizirane, in sicer zaradi intenzitete košnje ali ostalega vzdrževanja.

Košnja 7x letno

  • bolj izpostavljene obcestne zelenice ob mestnih vpadnicah 
  • glavni mestni parki (Park Tivoli, Park Zvezda, Park slovenske reformacije, Miklošičev park, park Muste, Severni park, Šmartinski park ...)
  • otroška igrišča 1. kategorije (15 otroških igrišč)

Košnja 5-6x letno

  • manj izpostavljene obcestne zelenice ob mestnih vpadnicah 
  • otroška igrišča 2. kategorije (41 otroških igrišč)

Košnja 4x letno

  • obcestne zelenice ob manj izpostavljenih ulicah
  • zelenice v nekaterih parkih
  • otroška igrišča 3. kategorije (158 otroških igrišč)

Zanimivi podatki

  • Košnjo javnih travnih površin opravlja 44 sodelavcev javnega podjetja Snaga.
  • Sodelavci imajo za košnjo na voljo 26 štirikolesnih kosilnic in 18 nahrbtnih kosilnic.
  • Vseh javnih travnih površin, ki jih kosijo sodelavci Snage je 228 hektarjev.
  • Trajanje košnje je odvisno od številnih dejavnikov: višina trave, vremenske razmere, teren ... 
  • Travo po košnji dostavijo v RCERO Ljubljana. Travo skupaj z ločeno zbranimi bioodpadki predelamo v prvovrsten kompost.


020

Košnja na območju otroškega igrišča Glinškova ploščad

Mesto brez pesticidov

Zagotovo raba pesticidov v mestu vpliva na kakovost življenja, stanje okolja in narave, zato smo že pred leti začeli izvajati številne ukrepe zmanjševanja uporabe škodljivih pripravkov.

Leta 2015 smo tudi prejeli pobudo Inštituta za trajnostni razvoj, da bi se pridružili pobudi Mesta brez pesticidov, ki smo jo podprli in se zavezali navedenemu cilju.

Mestna občina Ljubljana že sedaj na mestnih zemljiščih, ki jih ureja in oddaja za vrtičkarstvo, dovoljuje le rabo snovi, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu, prav tako v gozdovih v mestni lasti ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Herbicida z aktivno snovjo glifosfat ne uporabljamo več, saj smo se preusmerili v do okolja bolj prijazne načine zatiranja plevela. 

Stroj za zatiranje plevela deluje na osnovi vodne pare in aktivne sestavine, imenovane Foamstream. Dizelski agregat vodo v grelniku pod pritiskom segreje na 106°C. Računalniško krmiljenje doda priporočeno dozo aktivne sestavine in mešanico pošlje po cevi do nanašalnega ročaja. Na plano priteče vroča pena, ki se jo nanese na plevel. Pena služi kot fiksator vročine na površino plevela - tako vroča voda učinkuje dlje. Zaradi vročine počijo celične stene v plevelu in proces odmiranja se začne. Po 24 urah je plevel suh. Foamstream je sestavljen iz rastlinskih olj (kokos, palma, ogrščica) in glukoze (krompir, koruza, pšenica) in je biološko razgradljiv.