Novim kulturnim izzivom naproti

Mestni svet MOL je 1. 7. 2024 sprejel Strategijo razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2024–2027. Gre za peti strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike MOL, ki opredeljuje javni interes za kulturo v obdobju 2024-2027, in sicer tako, da opredeljuje področja kulture, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, načrtuje investicije v javno kulturno infrastrukturo, določa cilje in prioritete kulturne politike MOL in čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje.

MOL že šestnajst let nepretrgoma načrtuje in izvaja svoje kulturne politike na podlagi strateških dokumentov, ki jih vsaka štiri leta sprejme Mestni svet kot najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Strategijo je pripravil Oddelek za kulturo v sodelovanju s številnimi deležnicami_ki s področja kulture. Skupaj s predstavnicami_ki javnih kulturnih zavodov MOL in nevladnih kulturnih organizacij je bilo v proces snovanja aktivno vključenih 138 uveljavljenih umetnic_kov in kulturnih delavk_cev. Priprava je potekala v okviru devetih fokusnih skupin po področjih umetnosti in kulture, ki se sofinancirajo iz proračuna MOL. V okviru javne razprave smo prejeli 53 predlogov in pripomb k predlogu strategije. V dokument, ki ga je sprejel Mestni svet MOL, so vključeni vsi predlogi oz. pripombe, ki prispevajo k njegovi boljši kakovosti in so tudi uresničljivi do konca leta 2027.

V Ljubljani je kultura investicija in ne strošek

V Ljubljani se iz leta v leto povečuje obseg in hkrati izboljšuje kakovost kulturne in umetniške ponudbe. Bogata kulturna dediščina, živahna sodobna umetniška scena ter dinamični kulturni in ustvarjalni sektor so pomembni gradniki urbane identitete Ljubljane kot odprtega, multikulturnega in svetovljanskega mesta. Kultura je vraščena v vse pore življenja Ljubljane ter njenih prebivalk_cev.

V primerjavi s preteklimi strateškimi dokumenti, prinaša nova kulturna strategija MOL vrsto vsebinskih novosti, med katerimi poudarjamo naslednje:

• zagotavljamo dostop do kakovostnih javnih kulturnih dobrin prebivalkam_cem in obiskovalkam_cem MOL,
• krepimo medresorsko povezovanje kulture z drugimi sektorji kot so: zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, varstvo okolja, turizem…,
• z novim področjem »kultura za trajnostni razvoj« krepimo vlogo kulture kot četrtega stebra trajnostnega razvoja,
• z novim področjem »kultura za duševni razvoj in boljše počutje« dvigujemo ozaveščenost javnosti o blagodejnih učinkih umetnosti in kulture na duševno zdravje in počutje posameznice_ka,
• krepimo regionalno kulturno sodelovanje v okviru Ljubljanske urbane regije s podporo MOL pri izvajanju ključnih regionalnih projektov, ki so definirani v Strategiji razvoja kulture v Ljubljanski urbani regiji 2023-2027,
• krepimo mednarodno usmerjenost MOL z namenom še močnejšega pozicioniranja Ljubljane kot globalno prepoznavnega mesta kulture in ustvarjalnosti,
• nadaljujemo z intenzivnimi vlaganji v posodobitev javne kulturne infrastrukture, ki je v lasti MOL.

Med največjimi investicijskimi projekti na področju kulture, ki bodo realizirani do konca leta 2027, velja poudariti zlasti prenovo Palače Cukrarna, izgradnjo minipleksa mestnega kina s petimi kino dvoranami (podhod Ajdovščina) ter obnovo Baragovega semenišča (nova dvorana za uprizoritvene umetnosti in vadbeni prostori).

Dosedanje strategije

Prva strategija (2008-2011) je bila usmerjena predvsem v posodobitev javnega sektorja v kulturi, dokončanje prenove pomembnih kulturnih objektov (Kino Šiška, Kinodvor) in izvedbo projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.

Druga strategija (2012–2015) je prinesla razširitev javne kulturne infrastrukture in s tem povezanih vsebin (npr. Lutkovni muzej na Ljubljanskem gradu in obnova Plečnikove hiše) ter krepitev programskih aktivnosti, zlasti javnih kulturnih zavodov MOL.

Tretja strategija (2016–2019) je prav tako dodatno razširila mestno kulturno infrastrukturo (npr. obnovljena Švicarija kot novi ustvarjalni in rezidenčni center) ter s številnimi programskimi ukrepi zagotovila stabilne finančne, prostorske in druge pogoje za delovanje tako javnega kot nevladnega sektorja v kulturi.

Četrta strategija (2020–2024) je zagotovila nemotene pogoje za delovanje vseh izvajalk_cev kulturnih programov in projektov v času pandemije covid-19, ko se je ne le kultura, temveč tudi celotna družba soočila z največjimi izzivi. Strateški dokument je med drugim definiral konkretne ukrepe za upravljanje kulture v kriznih razmerah in tako zagotovil nujno pomoč kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju. Kljub izrednim razmeram, zlasti v letih 2020 in 2021, sta v tem strateškem obdobju odprta dva sodobna kulturna objekta večjih dimenzij, Galerija Cukrarna in Centrer Rog, s katerima je Ljubljana še bolj utrdila svoj položaj na evropskem in globalnem kulturnem zemljevidu kot mesto kulture in umetnosti.