Ljubljana je 11. decembra 2015 prejela stalni naziv mesto literature, ki ga Unesco podeljuje mestom z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim utripom, ki se zavedajo pomena kulture in knjige za trajnostni razvoj mesta.

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je ob razglasitvi povedala, da je Unescova mreža kreativnih mest odlična potrditev, da kultura  omogoča trajnostni razvoj in ob tem poudarila, da so novo imenovana mesta in njihove države pomembno obogatila mrežo.

Ljubljana se je v kandidaturi za pridobitev tega naslova zavezala, da bo tudi v prihodnje spodbujala bogato literarno dogajanje v mestu (Slovenske dneve knjige, Knjižnico pod krošnjami, Vodnikovo domačijo, Mestno knjižnico Ljubljana, Slovenski knjižni sejem,…), omogočala varen dom literarnim ustvarjalcem z vsega sveta preko sodelovanja v mreži ICORN, promovirala branje in dostopnost knjige za vse starostne skupine ter podpirala dobro razvito knjižno infrastrukturo.

Kot osrednje projekte bo Ljubljana podpirala literarni festival z uglednimi tujimi in domačimi avtorji in izdajo njihovih del, nadaljevala projekt Ljubljana bere, s katerim promoviramo vrhunsko slovensko ustvarjalnost za otroke, spodbujamo družinsko branje in posedovanje knjige, vzpostavila nov otroški knjižni festival, v Palači Cukrarna pa literarno središče, ki bo na izviren način prinašalo nove vsebine, povezane s knjigo.

Osrednji del naše kandidature je bil Manifest za Ljubljano – mesto literature, v katerem smo predstavili dvanajst razlogov za podelitev Unescovega naziva Ljubljani in štiri zaveze, ki jih bo Ljubljana z nazivom uresničevala.

Naziv mesto literature nosi 53 mest po svetu.

1. Mestna občina Ljubljana bo trajno skrbela za razvoj literature in ustvarila duhovne in materialne pogoje, da postane Ljubljana varen dom literarnih ustvarjalcev z vsega sveta.
2. Mestna občina Ljubljana bo še naprej podpirala literarne in druge kulturne prireditve, ki bodo tudi v prihodnje dostopne vsakomur.
3. Mestna občina Ljubljana bo trajno pozornost posvečala promociji branja in dostopnosti knjige za vse starostne skupine, podpirala knjižno infrastrukturo in knjigo kot življenjsko popotnico mladim.
4. Mestna občina Ljubljana bo spodbujala nastanek novih zaposlitvenih možnosti za mlade na področju knjižne industrije in infrastrukture ter v aktivnosti vključevala priseljence, tujce in vse ljudi, ki so si Ljubljano izbrali za svoj dom.

Avgusta 2018 - v Evropskem letu kulturne dediščine - smo v prostorih Vodnikove domačije, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana in v upravljanju zavoda Divja misel, vzpostavili nov prostor (so)dela Sobo za pisanje.Skupni prostor, ki je na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik, je plod sodelovanja Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) z lastnikom in upravljavcem. 

Vodnikova domačija: hiša branja, pisanja in pripovedovanja 

Vodnikova domačija je rojstna hiša avtorja prve slovenske slovnice, pesnika, duhovnika in publicista Valentina Vodnika (1758-1819), ene osrednjih osebnosti tedanjega slovenskega kulturnega življenja. Na ogled sta dve stalni zbirki, posvečeni slovenski pisani besedi ter Vodnikovemu življenju in delu. Vodnikovo domačijo, hišo branja pisanja in pripovedovanja, upravlja zavod Divja misel, znan tudi kot organizator Knjižnice pod krošnjami. V Vodnikovi domačiji redno potekajo dogodki na temo knjige za odrasle in otroke, v njenem galerijskem prostoru pa so na ogled tematske razstave. Njen program zavod Divja misel soustvarja skupaj s s programskimi partnerji s področja literarne in glasbene ustvarjalnosti.

V Mestni občini Ljubljana od leta 2008 izvajamo projekt Ljubljana bere. Z njim sistematično spodbujamo razvijanje bralne kulture pri različnih ciljnih skupinah prebivalstva, zlasti pri otrocih in mladini. Cilj projekta je večati dostopnost knjige, promovirati kakovostno knjižno produkcijo in spodbujati zavest o knjigi kot trajni življenjski vrednosti. V okviru projekta vsak triletnik ob sistematskem zdravstvenem pregledu prejme vrhunsko izvirno slovensko slikanico, prav tako pa tudi prvošolci ob vstopu v osnovno šolo. Na ta način spodbujamo družinsko branje, triletnikom berejo starši, odrasli bratje in sestre, stari starši. Prvošolce pa s knjižnim darilom ob vstopu v šolo spodbujamo k samostojnemu branju in ustvarjanju. V okviru tega projekta prejmejo knjigo tudi četrtošolci, potem ko osvojijo bralno značko. S projektom spodbujamo tako izposojo knjig v knjižnicah kot kupovanje knjig za družinske knjižnice.

V okviru Zavoda za oskrbo na domu izvajamo dejavnosti, ki spodbujajo branje in drugačno medgeneracijsko druženje. Ti so:

• Babica bere (2015),
• Babica pripoveduje (enkratni dogodek v 2017, vrtec Jarše),
• Prednovoletno medgeneracijsko srečanje uporabniki ZOD in dijaki srednje frizerske šole (1 x letno od 2014 dalje),
• Urbano vrtičkanje z babico in dedkom (od 2017 dalje),
• Dan odprtih vrat (sodelovanje otrok iz vrtca) – 2017,
• Letno srečanje uporabnikov (sodelovanje osnovne šole; 2017),
• Medgeneracijska kreativna delavnica »Izdelovanje čestitk in pisanje lepih misli«,
• Medgeneracijski velnes kotiček (1 x letno; v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za kozmetiko in velnes Ljubljana).

Tudi v številnih ljubljanskih vrtcih izvajamo podobne projekte. 

Popravljalnico knjig smo organizirali v sklopu projekta ZPE 2016 skupaj z MKL.

V letu 2017 smo prejeli certifikat Branju prijazna občina, ki je namenjen spodbujanju lokalnih skupnosti za razvoj bralne pismenosti, branja in bralne kulture. 

Naziv Branju prijazna občina podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Ministrstvo za kulturo RS in Skupnost občin Slovenije, s njim pa želijo spodbuditi lokalne skupnosti k izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture ter k zavedanju, da je branje življenjska vrednota.

Obrazložitev podelitve naziva

Mestna občina Ljubljana, kot Unescovo svetovna prestolnica knjige in kasneje Unescovo mesto literature, je izvedla ogromno projektov, ki trajno prispevajo k zavedanju o pomenu knjige in nasploh branja in bralne kulture. V občini deluje veliko število društev in organizacij s podporo občine, ki izvajajo dejavnosti, s katerimi širijo in promovirajo bralno kulturo v različnih oblikah in vsebinah. Občina si prizadeva, da so aktivnosti s področja bralne kulture povezovalne na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Poudarek je tudi na sodelovanju z manjšinami in Slovenci v zamejstvu.

Lahko izpostavimo kar nekaj inovativnih dobrih praks, ki so odmevne v širši javnosti in so vzor in velika spodbuda knjigi in branju: projekt  Ljubljana bere, spodbuja razvijanje bralne kulture najmlajših ter podpira vrhunske domače ustvarjalce, festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, katerega namen je  večanje dostopnosti do kakovostnih kulturnih vsebin za otroke, festival Literature sveta – Fabula, prodajna razstava knjig Frankfurt po Frankfurtu, Slovenski knjižni sejem z otroškim knjižnim sejmom Cicifest, Mednarodni festival Vilenica v Ljubljani, Unescova mreža kreativnih mest, ICORN – mednarodna mreža mest zatočišč za preganjane pisatelje. Mestna občina Ljubljana podarja knjige Slovencem v zamejstvu v okviru projekta Ljubljana bere.

Pri večini aktivnosti je občina aktivno udeležena s finančno, promocijsko in prostorsko podporo. Nosilci lokalnih oblasti se aktivno udeležujejo in sodelujejo pri izvedbi aktivnosti in s svojim vzorom pozitivno vplivajo na javnost. Mestna občina Ljubljana na področju knjige in branja izvaja toliko različnih kvalitetnih aktivnosti, da ni samo prestolnica Slovenije, ampak tudi slovenska prestolnica knjige, ki s svojimi dobrimi praksami lahko pozitivno deluje tudi na ostale slovenske mestne občine.  

Filmu prijazna občina

V Mestni občini Ljubljana smo naklonjeni snemanjem, ki pomenijo promocijo mesta kot turistične destinacije. Z ustanovitvijo Filmske točke smo se želeli prilagoditi željam posameznih producentov, in sicer ne samo pri pridobivanju dovoljenj za snemanje, temveč tudi pri konkretni logistični podpori.

Tako skupaj z javnimi podjetji, katerih ustanoviteljica je MOL, zagotovljamo različne brezplačne usluge, ki so v pristojnosti mestnih služb; od najema mestnega avtobusa, brezplačnega najema poslovnih prostorov za čas snemanja filma, delnih oprostitev stroškov za izdelavo elaboratov za zaporo prometa, čiščenja, vključevanje uslug nekaterih javnih zavodov ipd.

Naš cilj je, da producentom, skladno s pristojnostmi in možnostmi, pomagamo pri uspešnem snemanju. Snemanje filmov je na podlagi Odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin oproščeno plačila uporabnine. Producenti za snemanje filma na javnih površinah oddajo vlogo na Oddelek za gospodarske dejavnosti ni promet, ki mu izda dovoljenje, ne sme pa izdajati dovoljenj za zasebne površine. Načeloma so producentom na voljo vse javne površine MOL.

Ljubljana se kot filmu prijazno mesto promovira z brošuro »Ljubljana – a film city«. Brošura predstavlja Ljubljano kot zanimivo in atraktivno filmsko lokacijo, hkrati pa ponuja vse podatke, kako lahko lokalna skupnost pomaga in olajša snemanje filma v Ljubljani.

Ob zaključku nacionalnega meseca skupnega branja 2018 smo predstavili še projekt Knjiga namesto zaslona, s katerim spodbujamo branje knjig v nekaterih čakalnicah enot Zdravstvenega doma Ljubljana in s tem manjšo uporabo mobilnih naprav med čakanjem.

V prvi fazi projekta so knjige, namenjene branju v čakalnicah, podarili vodilni sodelavci Mestne uprave MOL in vanje zapisali posvetila. Na vsako knjigo smo namestili tudi posebno nalepko s kratkim opisom projekta.

V nadaljevanju bomo v čakalnice zdravstvenih domov v Ljubljani dodajali nove knjige, saj lahko občani, ki bodo začeli brati knjigo v čakalnici, to odnesejo tudi domov in tam nadaljujejo z branjem, nato pa jo ob naslednji priložnosti vrnejo v čakalnico.

Ljubljana – zatočišče za preganjane pisatelje

Ljubljana je od leta 2011 aktivno vključena v mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN, s čimer izkazujemo kozmopolitsko odprtost. Doslej smo omogočili bivanje pisateljem in borcem za človekove pravice iz Maroka, Etiopije, Iraka, Irana in Sirije.

Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010

Ljubljana je od aprila 2010 do aprila 2011 nosila Unescov naslov svetovna prestolnica knjige. V tem letu smo izvedli več kot 1.600 dogodkov s področja knjige in branja, celoletni program pa smo zasnovali v okviru sedmih tematskih sklopov: Literarni festival Literature svetovnih celin, Knjiga in ustvarjalnost na področjih kulture, Knjiga in mesto, Izdaja kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi, Kongres: Svetovni vrh knjige – Knjiga kot nosilka razvoja človeštva, Ljubljana bere ter Knjižnice: središča znanja, informacij in ustvarjalnosti. Naziv je Ljubljani prinesel tudi trajne pridobitve, ki dodatno bogatijo literarno življenje:

• Trubarjevo hišo literature, prvo specializirano knjigarno z otroško literaturo v Lutkovnem gledališču Ljubljana,
• spomenik slovenskim protestantskim piscem in tiskarjem,
• Severni mestni park s knjižnimi portali,
• Park Labirint umetnosti na Fužinah,
• novo enoto Mestne knjižnice Ljubljana v Zadvoru.

Ljubljano literarno plemeniti tudi mednarodni literarni festival Fabula, ki vsako leto gosti uveljavljena pisateljska imena z vsega sveta. Ljubezen do branja med najmlajšimi spodbujamo s projektom Ljubljana bere, v okviru katerega vse ljubljanske triletnike, prvošolce in četrtošolce vsako leto obdarimo z vrhunsko izvirno slovensko knjigo.