Čebelja pot

Čebelja pot

Čebelja pot smo zasnovali in odprli leta 2016 kot eno od aktivnosti v okviru projekta Zelena prestolnica Evrope 2016. Prvotno je bila zamišljena zgolj kot dejanska pot med posameznimi lokacijami povezanimi s čebelarstvom in čebelami v Ljubljani. Skozi participatorni princip dela s posameznimi člani pa se je pokazalo, da je pot veliko več kot le delovni program ali projekt. Postala je sinonim za vse dejavnosti, povezane s čebelami in čebelarstvom v Ljubljani.

Danes Čebelja pot v Ljubljani predstavlja :

  • fizično pot, ki povezuje mesto in podeželje v celoto. Obiskovalci tako s sprehodom po poti lahko doživijo Ljubljano z drugačnega vidika – spoznajo kulturno in naravno dediščino, povezano s čebelarstvom v Ljubljani, so priča aktivnim čebelarskim procesom, pa tudi okušajo in kupujejo med in druge vrste čebeljih pridelkov;
  • mrežo čebelarjev, kulturnih, izobraževalnih in zdravstvenih organizacij, podjetij, nevladnih organizacij, pa tudi posameznikov, ki jih zanima čebelarstvo in njegov razvoj v mestnih območjih;
  • izobraževalni program, namenjen ozaveščanju ključnih ciljnih skupin o pomenu čebel, od najmlajših do odraslih, pa tudi spodbujanju celovitega in trajnostnega upravljanja mestnih in podeželskih območij;
  • think-tank (možganski trust) in inkubator za razvoj novih podjetniških idej na področju čebelarstva ter novih čebeljih pridelkov in storitev in je
  • gibanje, ki povezuje vse zainteresirane, ki želijo ohranjati visoko okoljsko ozaveščenost, ohranjanje čebel na urbanih območjih in nadaljnji razvoj mestnega čebelarstva v Ljubljani, pa tudi močan zagovornik mednarodne pobude za svetovni dan čebel.

Čebelja pot povezuje dve vsebini pomembni za naš razvoj in obstoj – ohranjanje biodiverzitete na eni strani in lokalno samooskrbo, saj je kar dve tretjini hrane odvisnih od opraševalcev.

 

Cilji Čebelje poti

V Čebelji poti smo si začrtali naslednje cilje:

  • povečanje in razvoj čebelarstva na širšem območju Mestne občine Ljubljana (izobraževanje čebelarjev, finančne pomoči za razvoj dejavnosti, sofinanciranje delovanja petih čebelarskih društev),
  • razvoj čebelarjenja v urbanem jedru, kjer je poudarek na varnosti, osveščanju in izobraževanju meščanov, pravilih čebelarjenja v urbanem prostoru…,
  • ustvarjanje novi turističnih produktov s predstavitvijo naravne in kulturne dediščine povezane s čebelarjenjem v mestu,
  • izobraževanje najmlajših in snovanje pedagoških programov ter
  • razvoj novih urbanih čebelnjakov in čebeljih stojišč.

Postanite člani Čebelje poti

V Čebeljo pot vabimo posameznike ali organizacije, ki z najrazličnejšimi aktivnostmi skrbijo za dobrobit čebel v mestu. Za članstvo izpolnite enega izmed prijavnih obrazcev v desnem bannerju (za posameznike, podjetja ali čebelarje) in ga pošljite na maruska.markovcic@ljubljana.si.

Kot član Čebelje poti lahko razvijate svoje aktivnosti, ki jih potem vključujemo v skupni koledar vseh članov ali pa se na različne načine (izvedba katere od aktivnosti, finančna podpora, promocija…) vključujete v katero od aktivnosti, ki jih izvaja kateri od ostalih članov Čebelje poti. 

Zaželeno je, da se kot morebitni član udeležujete rednih delovnih sestankov – na leto imamo do tri sestanke. Na prvem zastavimo delo v koledarskem letu, drugi je namenjen preverjanju, kje smo in tretji pogledu na prehojeno pot in rezultate.

Članstvo je prostovoljno in brezplačno. 

Medeni dan

Vsako drugo soboto v oktobru organiziramo v središču mesta Medeni dan, na katerem se predstavijo člani Čebelje poti in predstavijo svojo dejavnost in ponudijo čebelje pridelke in izdelke.

Pravila lepega vedenja v bližini čebel

Mnogo ljudi se boji čebel. Včasih temu botruje alergija, včasih preprost strah pred bolečino pika. Najpogosteje pa gre za naučen strah, ki izvira iz nepoznavanja teh marljivih malih bitij. Z znanjem in empatijo pa bomo z njimi lažje sobivali, zato najprej spoznajmo bitje, ki je skorajda nespremenjeno že približno 20 milijonov let, torej še od časa dinozavrov.

Razvoj slovenske avtohtone vrste čebel (Apis melifera carnica) se je zgodil v dolini severno in južno od Karavank, na obeh straneh meje med Avstrijo in Slovenijo, po zadnji ledeni dobi pred približno 10.000 leti. Kranjska sivka je danes druga najbolj razširjena podvrsta na svetu.

Med čebelarji je še posebej znana po svojem krotkem, miroljubnem značaju. Kar pa ne pomeni, da se v nevarnosti ne brani. Želo je skrito na spodnjem delu zadka čebele. O količini strupa odloča starost čebele (mlajša ga imajo manj), letni čas in kakovost paše. Največ strupa imajo ob dobrih pašah, še posebno boleči pa so piki v obdobju kostanjeve paše.

Spoznajmo našo čebelo

  1. Čebele draži vonj po zdravilih, parfumih in alkoholu.
  2. Čebela piči le v samoobrambi! Kadar čebela vbode v našo kožo, zaradi kaveljcev ob želu ne more izvleči žela iz rane. Ko se skuša rešiti, si izruje želo in zadnji del zadka (želne mišice, zadnji del prebavne cevi z blatnikom in zadnji živčni vozel).
  3. Čebela na travniku, v gozdu ali na vrtu je nekaj povsem drugega kot čebela ob čebelnjaku. Tudi če gre za isto čebelo. Zakaj? Čebele ob čebelnjaku so mnogo bolj razdražljive, saj branijo zalogo hrane in zalego.
  4. V času kostanjeve paše (ko cveti pravi kostanj) so čebele še posebej razdražljive. Kostanjeva paša je cvetni prah z visoko hranilno vrednostjo, medičino, lahko tudi mano. V tem času se tudi čebelarji približujemo panjem le, če je nujno.
  5. Ljudje z očali pogosteje dobijo pik v okolico oči.
  6. Čebele se sporazumevajo s plesom in vonjem (feromoni). Čebelji strup ima močan vonj. Kadar čebela piči na vrtu, ji ne bo sledila druga čebela. Ob piku v bližini čebelnjaka je drugače. Ob piku se namreč sproščajo alarmne snovi (feromoni), ki pritegnejo več čebel, da pomagajo braniti dom.
  7. Čebele razdražijo hitri, sunkoviti gibi, glasno govorjenje in naša sapa.
  8. Strupni mešiček ob piku izloča strup ritmično, postopoma. To pomeni, da ne dobimo v podkožje vsega strupa naenkrat, zato odstranimo želo čim prej in pravilno.
  9. Ob čebelnjaku se lahko zgodi, da doživite prelet stražarke ali t.i. izvidnico. Ne prvo, temveč kar zlato pravilo: za čebele ljudje nismo zanimivi. Njihov dan je poln nalog, zadolžitev in opravkov, ki jih polno zaposlujejo (spomnite se na pregovor: priden kot čebela).
  10. Slednje velja tako na vrtu kot ob čebelnjaku. Vendar! V čebelnjaku ima čebelja družina stražarke in njihova naloga je ocenjevanje okolie zaradi morebitnih napadalcev. Stražarke se nam približajo, ko našo navzočnost prepoznajo kot potencialno nevarnost.

Pravila lepega vedenja ob čebelnjaku

  • V bližini čebel in čebelnjaka ostanimo mirni. Čebelji strup je nevaren zgolj ljudem, ki so nanj alergični, na vse druge ima pozitivne farmakološke učinke.
  • Ob čebelnjaku govorimo umirjeno in tiho ali molčimo. Roke mirujejo ob telesu. Gibamo se nadzorovano, umirjeno, počasi. Vselej uporabljamo ustrezno zaščitno opremo in upoštevamo navodila čebelarja.
  • Ne vodimo psov k čebelnjaku! S svojo sunkovito radostjo in mahanjem repa lahko pes nehote razdraži čebele.
  • Čebelnjaku se nikoli ne približamo s sprednje strani! Pred obiskom se za ušesi natremo z eteričnim oljem nageljnovih žbic ali s kisom, razredčenim z vodo.
  • Če nas ob čebelnjaku okrog glave preleti izvidnica, ne dvomimo: ta stražarka nas je prepoznala kot nevarnost. Nujen pravilen umik: zaprimo usta (sapa!), priprimo oči (če čebela ne vidi oči, težje locira napad), roke držimo mirno ob telesu ter se počasi, brez panike in nenadnih gibov obrnemo in umirjeno odkorakamo stran. Pomembno: oči morajo biti priprte, ne zaprte, da se ob umiku ne zaletimo v panj in razdražimo celotne družine, ki lahko šteje od 50 do 60.000 čebel.
  • Če imamo alergijo na čebelji strup, o tem obvezno predhodno obvestimo čebelarja.

Čebelji strup je tudi dar

Čebelji strup ima kompleksno kemično sestavo, ki pozitivno učinkuje pri revmatičnih boleznih, slabo celečih se ranah, migreni, povečanem krvnem tlaku idr. Če na strup nismo alergični, kljub bolečini ob piku deluje koristno na naš organizem (Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja - Nina Ilič, zavod.eneja@gmail.com)