Čebela v Ljubljani

Kar 4.500 panjev na območju MOL

Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in njeni okolici sega že v čas prvih prazgodovinskih naselbin. Ime vasi Medno je celo izpeljanka iz besede medovit. 

Čebelo in panj najdemo na najstarejšem mestnem izvesku Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Plečnik in številne meščanske družine so imeli na svojih vrtovih čebelnjake. 

Na območju Mestne občine Ljubljana deluje kar 3 % vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev. Povezani so v pet čebelarskih društev (Barje, Ljubljana Moste-Polje, Tacen, Ljubljana Center in Društvo Urbani čebelar). Danes v Ljubljani spremljamo tudi razcvet urbanega čebelarjenja s pionirjem na tem področju – Cankarjevim domom, na čelu.

Med, pridelan na območju Mestne občine Ljubljane, je izredno kakovosten, saj se Ljubljana ponaša z izredno biotsko pestrostjo. Poleg čebelarjev za čebele skrbi tudi Mestna občina Ljubljana, tako da na javnih površinah sadi trajnice z mnogo medovitimi rastlinami ter s številnimi spodbudami za čebelarje. 

Zgodovina čebelarjenja v MOL

Začetki čebelarjenja na obrobju današnje Mestne občine Ljubljana segajo najverjetneje že v čas prvih poselitev tega prostora. Najstarejša naselja, gradišča iz bronaste dobe, najdemo na vzhodnem delu današnje Mestne občine Ljubljana že na hribu Zid, na Jančah, na Kaplovem hribu, na Molniku, pri Zagradišču itd. Na podlagi ostankov lahko rečemo, da sta bila dobro razvita tako živinoreja kot poljedelstvo, najdeni ostanki opreme pa kažejo, da je bilo razvito tudi čebelarjenje. V gozdovih so obešali daljša votla debla, v katera so naselili čebelji roj. Zanimivo je, da je bil tak način čebelarjenja poznan na območju Podlipoglava, Brezij in Besnice vse do II. svetovne vojne. Čebelarstvo je bilo za Ljubljano velikega pomena, o njem pa poročajo različni arhivski viri. V fevdni knjigi Jamskih iz leta 1453 zasledimo, da je ljubljanski meščan Lenart Meminger, v vaseh Vižmarje, Stanežiče, Dvor in Medno, pobiral desetino v vsem pripadajočem od jagenjčkov, prašičkov do čebeljih panjev. Na pomembnost čebelarstva na območju pod Šmarno goro kaže tudi ime vasi Medno, ki je, kot je razvidno iz srednjeveških zapiskov nosila prej ime Medovno – in če pogledamo natančneje je to vas, kjer pridelujejo med, oziroma kjer živijo čebelarji. 

Čebelarji z vzhodnega dela MOL so prodajali svoj med in vosek neposredno ljubljanskim medičarjem in svečarjem. V začetku 19. stoletja so začeli čebelarji množično trgovati ne le z medom in voskom temveč tudi s čebelami. Zaradi pojava cenejšega industrijsko pridelanega belega sladkorja in petroleja, ki je začel izpodrivati vosek, je v prvi polovici 19. stoletja prišlo do zastoja pri razvoju čebelarstva. Ponoven razcvet je zaznan v začetku 20. Stoletja. Posebnega pomena za porast čebelarstva je bil tudi izbor prave pasme čebel. Za najbolj primerno se je izkazala naša kranjska sivka ali kranjíca, kot so poimenovali čebelo iz rodu Apis mellifica carnica. Odlikuje jo prilagojenost na naše podnebne razmere, neroljivost, dober razmnoževalni cikel, mirnost in delavnost, predvsem pa donosnost pridelka medu. Konec 19. stoletja je na Kongresnem trgu potekala živahna prodaja medu na debelo, prodaja medu na drobno pa je, do uvedbe tramvajske proge 1901. leta, potekala na ulici ob Ordinariatu Nadškofije Ljubljana, ki še danes nosi ime Medarska ulica.  

Čebelam najbolj prijazna občina 2017 in 2019

Čebelarska zveza Slovenije že od leta 2011 podeljuje občinam naziv Čebelam najbolj prijazna občina. Z razpisom povabi čebelarska društva, da predlagajo slovenske občine. Posebna komisija, izmed prispelih vlog, izbere prve tri. Mestna občina Ljubljana s kandidaturo sodeluje že več let, ponaša pa se z enim tretjim, dvema drugima mestoma in z dvema nazivoma Čebelam najbolj prijazna občina – v letu 2017 in 2019. Ta si je pridobila na podlagi dobrega dela na področju varovanja čebel in razvoja čebelarstva, skrbi za biodiverziteto in za vse opraševalce, ne samo medonosno čebelo, ter vsa prizadevanja v okviru Čebelje poti in mednarodnega izvajanja projekta URBACT – BeePathNet.

Ljubljanski med

V Ljubljani lahko čebelarji pridelajo kostanjev, cvetlični in gozdni med, te paše so namreč na voljo čebelam. V Ljubljani je tudi zelo veliko lip, vendar čistega lipovega medu, po veljavnih standardih, ni mogoče pridelati. Čebelarji v Ljubljani pridelajo izredno kakovosten med, zato smo se odločili, da postavimo določen neformalen standard in predstavimo meščanom in obiskovalcem Ljubljane, Ljubljanski med. Naziv lahko uporabljajo čebelarji, ki so vključeni v Čebeljo pot, pridelajo enega od omenjenih medov in so vključeni v sistem SMGO - Slovenski med z geografsko označbo. Ljubljanski med ima lastno celostno podobo in je ljubljansko protokolarno darilo.